PODPRITE NAS

Monthly Archives: november 2023
Home / november 2023
22-11-2023

Uspešno izveden Posvet o problematiki mikroplastike

Uspešno izveden Posvet o problematiki mikroplastike

Na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo je 14. novembra 2023 s sodelovanjem Sveta za varovanje okolja (SVO) pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) in društva Morigenos ­– slovenskega društva za morske sesalce, potekal Posvet o mikroplastiki. Posvet sta vodila doc. dr. Tilen Genov in prof. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn, oba člana SVO SAZU. Stališča Ministrstva za okolje je predstavil državni sekretar pristojen za okolje in podnebje, g. Uroš Vajgl, pozdravne besede pa je prispeval akad. prof. dr. Branko Stanovnik iz SAZU.
Konferenca je združila priznane slovenske strokovnjake s področja mikroplastike, ki so delili svoje najnovejše ugotovitve in izzive. Med udeleženci je bilo več kot 80 strokovnjakov iz različnih slovenskih podjetij, institucij in univerz, vključno s študenti.
Izr. prof. dr. Gabriela Kalčíková iz fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, je osvetlila problem mikroplastike v naravi in njene vire, kot so kmetijstvo in abrazija plastičnih materialov in pnevmatik. Poudarila je uspeh prepovedi mikroplastike v kozmetičnih izdelkih , kjer so preparati vsebovali tudi do deset odstotkov mikroplastike. Mikroplastika se prenaša tudi po zraku, zaradi česar jo lahko najdemo celo na zelo odmaknjenih krajih, kjer ni neposrednega človeškega vpliva.
Dr. Manca Kovač Viršek z Inštituta za vode RS je v svojem predavanju “Stanje mikroplastike v okolju – študije iz Slovenije” osvetlila prisotnost mikroplastike v vodi, obalnih in vodnih sedimentih. Alarmanten rezultat njihove študije kaže, da je mikroplastika prisotna v kar 94 % vseh rib vrste rdečeoka v reki Muri. Po drugi strani so ugotovili, da čistilne naprave z različnimi fazami čiščenja – sekundarno (92–94 %), terciarno (96 %) in mikrofiltracijo (99 %) – učinkovito odstranjujejo mikroplastiko. Poleg tega so mikroplastiko zaznali tudi v zraku in celo v toči.
Ga. Andreja Palatinus je spregovorila o pobudi za ustanovitev slovenske skupnosti raziskovalcev mikroplastike, poudarjajoč pomembnost povezovanja in standardizacije metod.
V predavanju z naslovom “(Mikro)plastika je simptom našega časa, za katerega moramo čimprej najti rešitve” je izr. prof. dr. Andrej Kržan z Kemijskega inštituta podal zgodovinski pregled problematike mikroplastike in izpostavil nekatere možne rešitve. Opozoril je na dejstvo, da večji odpadki pogosto ostanejo v državah, iz katerih izhajajo. Kržan je predstavil tudi rešitev za zmanjšanje vnosa mikroplastike v okolje – filtre za vlakna, ki se lahko vgradijo v pralne stroje.
Dr. Mateja Grego z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo je predstavila, kako vključujejo javnost v zbiranje podatkov o onesnaženosti rek z mikroplastiko. Podrobno je govorila o projektu “Pirati plastike“, v katerem je sodelovalo 99 šol. Poudarila je, da so tovrstni projekti izjemno pomembni, saj ne samo da predstavljajo prvo izkušnjo osnovnošolcev z znanstvenimi raziskavami, temveč tudi pomembno prispevajo k ozaveščanju mladih o okoljskih vprašanjih.
V zadnjem predavanju z naslovom “Mikroplastika v kraških sistemih” je dr. Lara Valentić iz Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU osvetlila temo onesnaženja kraških sistemov. V predavanju je poudarila, da je dinamika krasa posebna, kar prav tako vpliva na specifičnost njegovega onesnaženja z mikroplastiko.
Posvet se je zaključil z okroglo mizo, kjer so strokovnjaki izpostavili pomen multidisciplinarnega sodelovanja, standardizacije analiz, določanja mejnih vrednosti mikroplastike in zmanjševanja uporabe plastike za enkratno uporabo. Udeleženci so predstavili pomembne raziskave in strokovna mnenja, poudarili pa so tudi, da lahko vsak posameznik prispeva k zmanjšanju onesnaženja z mikroplastiko z majhnimi spremembami v vsakdanjem življenju, kot so zmanjšanje uporabe plastike za enkratno uporabo, namestitev filtrnih sistemov v gospodinjske aparate in aktivno sodelovanje v različnih okoljevarstvenih akcijah, kot sta projekta “Čista obala” in “Pirati plastike“. Ta prizadevanja so ključna za ozaveščanje o pomenu skrbi za okolje in prispevajo k bolj trajnostnemu življenju. Konferenca je tako postala platforma za izmenjavo znanja in spodbujanje nadaljnjih raziskav na področju mikroplastike ter njenega vpliva na okolje.
03-11-2023

IUCN delovna skupina za zavarovana območja morskih sesalcev praznuje

IUCN delovna skupina za zavarovana območja za morske sesalce praznuje

IUCN (The International Union for Conservation of Nature – Svetovna zveza za varstvo narave) delovna skupina za zavarovana območja za morske sesalce praznuje deseto obletnico. Ustanovljena je bila z namenom, da bi znanstveno ocenila in identificirala ključna območja, ki so pomembna za ohranjanje morskih sesalcev, kot so kiti, delfini in pliskavke ali IMMA (Important Marine Mammal Areas – Pomembna območja za morske sesalce).
“Želeli smo dati glas znanstveni skupnosti – tistim, ki jih zanima prostorska zaščita kitov, kot tudi samim kitom in drugim morskim sesalcem,” pravi Erich Hoyt, sopredsednik in soustanovitelj delovne skupine skupaj z Giuseppejem Notarbartolom di Sciara. “Da bi to dosegli,” dodaja Notarbartolo di Sciara, “smo potrebovali preprosto, a avtoritativno orodje za ohranjanje, ki bi ga lahko uporabljali morski prostorski načrtovalci, upravljalci zavarovanih morskih območij, znanstveniki in drugi odločevalci. S tem bi kitom, delfinom in drugim morskim sesalcem dali mesto za pogajalsko mizo in možnost pridobivanja zavarovanega habitata.”
Kljub 10. obletnici praznovanja delovne skupine, pa so nekatera pomembna območja za morske sesalce že v nevarnosti. V Črnem morju je šest IMMA območij, ki so bili ustvarjeni okrog habitata ogroženih delfinov in pliskavk ob ukrajinski obali. Trenutno pa se ta območja nahajajo na območjih vojnih konfliktov. Črnomorske pristaniške pliskavke (Phocoena phocoena relicta), velike pliskavke (Tursiops truncates ponticus) in navadni delfini (Delphinus delphis ponticus) so vedno pogosteje najdeni nasedli na obali ali kot žrtve plavajočih min. V zgornjem zalivu Kalifornije je število kalifornijskih rjavih pliskavk (Phocoena sinus) dramatično upadlo in se ocenjuje na le 10 preživelih posameznikov. Kljub številnim prizadevanjem za ohranitev te vrste je možnost, da ta vrsta izgine velika.
“Praznujemo deseto obletnico ustanovitve delovne skupine,” pravi podpredsednica delovne skupine Gill Braulik, “in že vidimo hudo degradacijo habitata v nekaterih IMMA območjih.”
Do danes je delovna skupina pregledala 72% globalnih oceanov in identificirala 242 pomembnih območij za morske sesalce. Članstvo delovne skupine se je razširilo in trenutno vključuje več kot 60 članov z vsega sveta. Vsako IMMA območje je prešlo skozi postopek nominacije strokovnjakov in nato strokovne revizije. Skoraj 300 znanstvenikov je sodelovalo v eni ali več tedenskih delavnicah, ki so bile organizirane v 10 regijah in s tem postalo ambasadorjev IMMA območij, najbolj zagnani med njimi pa so postali koordinatorji IMMA območij za svojo regijo.
“Eno od teh območij je tudi severni Jadran”, je povedal dr. Tilen Genov iz društva Morigenos, sicer eden od koordinatorjev delovne skupine za Sredozemlje.Severni Jadran je bil opredeljen kot pomembno območje za morske sesalce na podlagi raziskav društva Morigenos ter kolegov iz Italije in Hrvaške.
IUCN delovna skupina še naprej širi svoje delo in sodeluje z različnimi organizacijami in upravljalci morskega prostora z namenom zaščite ključnih območji in preprečitve izgube biotske raznovrstnosti morskih sesalcev.