PODPRITE NAS

Category: Uncategorized

Sezona baby booma!

Sezona baby booma!

Z veseljem sporočamo, da smo v zadnjem mesecu srečali kar nekaj mamic z novorojenimi mladiči!

Novorojenčkov ne prepoznamo le po njihovi majhnosti, temveč tudi po navpičnih črtah, t.i. “poporodnih lisah”, ki označujejo način, kako je bil mladiček nameščen znotraj maternice (poporodne gube). Te črte po šestih mesecih izginejo.

Če srečate skupino delfinov z mladičem, je pomembno, da jih ne zasledujete, ampak jim pustite svoj mir, da lahko mamice nemoteno dojijo svoje mladiče. Mladi delfinčki se bodo dojili 2 do 3 leta in so zelo ranljivi, če pride do ločitve od svojih mamic.

Morigenos center o delfinih

Center o delfinih med TOP 20 EU projektov

CENTER O DELFINIH MED TOP 20 EU PROJEKTOV

Skoraj leto dni je minilo od odprtja našega Centra o delfinih, ki je v tem času postal pomembno središče za izobraževanje, raziskovanje in ozaveščanje javnosti o morskih sesalcih ter njihovem okolju. Center je privabil številne obiskovalce, gostil predavanja, delavnice in sestanke ter postal dom Morigenos akademije. S ponosom sporočamo, da je bil projekt Center o delfinih uvrščen med TOP 20 EU projektov v letu 2024.

Namen Centra je približati delfine in njihovo morsko okolje javnosti ter opozoriti na pomen znanosti pri ohranjanju morja. Razstava ponuja vpogled v življenje delfinov in raziskovalno delo društva Morigenos, dopolnjujejo pa jo interaktivni elementi in realistični model delfina. Center predstavlja stičišče med znanostjo in širšo javnostjo, omogoča dostop do znanstvenih informacij na razumljiv, poučen in zabaven način.

Projekt Center o delfinih je pomembno prispeval k lokalnemu in regionalnemu razvoju. Aktivno smo se povezovali z lokalno skupnostjo, izobraževalnimi in znanstvenimi institucijami ter posamezniki. Izvedli smo več kot 60 izobraževalnih programov, v katerih je sodelovalo preko 5000 predstavnikov ranljivih skupin. Ta interakcija je spodbudila ustvarjanje inovativnih mrež in partnerstev za trajnostne projekte, ki prispevajo k ohranjanju narave.

V prvem letu delovanja je Center postal ključni vir informacij o morskih sesalcih in povečal ozaveščenost o pomenu varovanja morskega okolja. Projekt je pozitivno vplival na več kot 11.000 posameznikov v regiji. Z navdušenjem pričakujemo prihodnje izzive in priložnosti za nadaljnje delo na področju varovanja morskega okolja, izobraževanja in ozaveščanja javnosti.

Morigenos akademija uspešno zaključila prvi sklop z EU financiranjem

MORIGENOS AKADEMIJA USPEŠNO ZAKLJUČILA PRVI SKLOP Z EU FINANCIRANJEM

V ponedeljek, 22.05.2024, je naše društvo uspešno zaključilo prvi sklop Morigenos akademije, ki je financirana s strani Evropske unije v okviru projekta Impact4values. Od januarja dalje je na zanimivih tedenskih srečanjih sodelovalo dvajset mladih udeležencev. V tem obdobju je društvo mladim zagotovilo varno in spodbudno okolje znotraj mentorskega programa in izkustvenega učenja.

Na zadnjem srečanju so udeleženci postali mentorji mlajšim kolegom, s čimer bodo prispevali k nadaljnjemu izobraževanju mlajših generacij. Društvo Morigenos se bo v naslednjem sklopu projekta aktivno povezalo z relevantnimi službami istrskih občin ter z njimi skušalo vzpostaviti dolgoročno sodelovanje za nadaljevanje Morigenos akademije.

Srečanja so potekala v Centru za delfine v Piranu in na terenu, v obliki strukturiranih debat in delavnic. Udeleženci so obravnavali pereče in včasih kontroverzne teme, povezane s človekovimi pravicami, podnebnimi spremembami, okoljevarstvom in aktivnim državljanstvom. Mladi so skozi lastno raziskovanje oblikovali svoja mnenja in se obenem poskušali vživeti v stališča drugih strani.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

Interreg partners

Vpogled v morje: Izboljšanje varstva in upravljanja severnega Jadrana s spremljanjem biotske raznovrstnosti z okoljsko DNA (eDNA) in vključevanjem javnosti

Vpogled v morje: Izboljšanje varstva in upravljanja severnega Jadrana s spremljanjem biotske raznovrstnosti z okoljsko DNA (eDNA) in vključevanjem javnosti

Društvo Morigenos je pretekli teden v Piranu gostilo prvi sestanek projekta SeaInsights (Vpogled v morje: Izboljšanje varstva in upravljanja severnega Jadrana s spremljanjem biotske raznovrstnosti z okoljsko DNA (eDNA) in vključevanjem javnosti), ki ga je pridobilo v sodelovanju s slovenskimi in italijanskimi partnerji. Projekt v skupni vrednosti 798.000 €, ki bo trajal dve leti, je bil izbran na razpisu Interreg Italija-Slovenija. Cilj projekta je izboljšati kapacitete za varstvo občutljive biotske raznovrstnosti Severnega Jadrana, ki je znan po svojem bogatem in raznolikem ekosistemu, ki pa ga danes ogrožajo prekomerno izkoriščanje, onesnaževanje in podnebne spremembe.

Sestanek v Centru o delfinih

Projekt vključuje več pristopov, med drugim uporabo okoljske DNA za spremljanje morske biotske raznovrstnosti; uskladitev in izboljšanje metod spremljanja in podatkovnih zbirk za delfine; razvoj novih genetskih markerjev; razvoj in testiranje inovativnih orodij za zbiranje vzorcev eDNA za individualno identifikacijo morskih sesalcev; študijo o kulturnih ekosistemskih storitvah, ki jih zagotavljajo morski in obalni ekosistemi; pripravo praktičnih smernic za čezmejno varstvo in spremljanje morskih sesalcev in morske biotske raznovrstnosti; ter ozaveščanje in spodbujanje trajnostnih praks v skladu z vrednotami lokalnih skupnosti.

V projektu poleg društva Morigenos sodelujejo še Univerza v Ljubljani kot vodilni partner, podjetje DivjaLabs, Univerza v Padovi, podjetje Shoreline in nevladna organizacija Dolphin Biology and Conservation, kot pridruženi partnerji pa še Javni zavod Krajinski Park Strunjan, Krajinski park Debeli rtič, Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte občine Izola, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina.

Društvo Morigenos v okviru projekta vodi delovni sklop »Razvoj in testiranje inovativnih orodij za vzorčenje in individualno genotipizacijo eDNA«, v okviru katerega bomo razvijali inovativni pristop za identifikacijo morskih sesalcev na individualni ravni, z delfini iz Tržaškega zaliva kot modelno vrsto, za izboljšanje znanja o severnojadranski populaciji delfinov in prispevanje novih pristopov k ohranjanju morskih krovnih plenilcev.

Novi predsednik Evropskega združenja za kite in delfine

NOVI PREDSEDNIK EVROPSKEGA ZDRUŽENJA ZA KITE IN DELFINE

Pretekli teden je v Catanii (Italija) potekala 35. konferenca Evropskega združenja za kite in delfine (European Cetacean Society, ECS). Združenje je bilo ustanovljeno leta 1987, z namenom napredovanja znanstvenega raziskovanja in varstva morskih sesalcev, ter širjenja informacij znotraj znanstvene skupnosti ter s širšo javnostjo. Njegovo delovanje koordinira svet, sestavljen iz enajstih članov, ki jih izvolijo člani združenja.
Z velikim ponosom sporočamo, da je bil naš predsednik dr. Tilen Genov, v Catanii izvoljen za novega predsednika Evropskega združenja za kite in delfine (mandatno obdobje 2024 – 2028).
Iskrene čestitke Tilen!

Pustno srečanje

Pustno srečanje

V društvu Morigenos raziskovalno delo jemljemo zelo resno. Resno pa jemljemo tudi pustni čas. Zato smo se danes na teren odpravili temu primerno, saj si tudi mi radi privoščimo nekaj igrivosti. Nismo pa bili igrivi samo mi, družbo nam je delala razposajena skupina delfinov, med katerimi je bil po več mesecih premora tudi “naš” Morigenos. Morigenos je eden izmed najpogosteje opaženih delfinov v slovenskem morju in je eden izmed prvih identificiranih delfinov pri nas. Prvič smo ga srečali leta 2003 v Mesečevem zalivu pri Strunjanu, od takrat pa ga srečujemo vsako leto, torej že več kot 20 let.

Kiti in delfini v Jadranu: Kaj vse vemo o njih?

KITI IN DELFINI V JADRANU: KAJ VSE VEMO O NJIH?

Izšla je pregledna študija o kitih in delfinih v Jadranskem morju, v kateri je sodelovalo tudi društvo Morigenos. V obsežni študiji so znanstveniki pregledali in strnili doslej obstoječe znanje o jadranskih kitih in delfinih in podali smernice za njihovo dolgoročno varstvo. Študija je bila objavljena v znanstveni reviji Acta Adriatica.
V novi pregledni študiji so raziskovalci opravili izredno obsežen pregled obstoječe literature o kitih in delfinih v Jadranskem morju in strnili izsledke različnih raziskav. Obravnavali so vse vidike različnih vrst kitov in delfinov, ki živijo na tem območju: njihovo razširjenost, številčnost, genetsko strukturo, vedenje, grožnje, itd. Pregledne študije predstavljajo nekakšno sintezo znanja, ki ga sestavljajo različne posamezne raziskave.
Objavljena študija kaže na večplastnost stanja v Jadranu. Po eni strani je pestrost vrst kitov in delfinov v tem morju večja kot si verjetno marsikdo predstavlja: tukaj stalno živi kar pet vrst, še dve pa se občasno pojavljata. Kiti in delfini so plenilci na vrhu morskih prehranjevalnih spletov, zato imajo v morskih ekosistemih pomembno vlogo. Njihova prisotnost v Jadranskem morju je s tega vidika dober znak. Po drugi strani pa je Jadransko morje eno od najbolj obremenjenih sredozemskih območij, izpostavljeno mnogim človeškim dejavnikom, ki negativno vplivajo na stanje morskih ekosistemov in neposredno ogrožajo tudi jadranske kite in delfine.
In katere vrste torej imamo v Jadranu? Najštevilčnejša vrsta je progasti delfin (Stenella coeruleoalba), ki živi v globokem južnem Jadranu (v Sloveniji jih zabeležimo redko). Druga najštevilčnejša vrsta, ki je tudi najbolj razširjena po celotnem Jadranu, je velika pliskavka (Tursiops truncatus), ki živi tudi pri nas v slovenskih vodah in ki jo raziskovalci društva Morigenos preučujejo že več kot 20 let. V Jadranu je bil nekoč pogost tudi navadni delfin (Delphinus delphis), ki pa je danes izredno redek. V južnem Jadranu sta v manjšem številu prisotna še okrogloglavi delfin (Grampus griseus) in pa Cuvierjev kljunati kit (Ziphius cavirostris). Slednji je absolutni svetovni rekorder v potapljanju na dah, saj se lahko potopi tudi do 3000 m in pod vodo ostane več kot tri ure. Občasno se pojavljata tudi brazdasti kit (Balaenoptera physalus), ki se vsake toliko pojavi tudi v Sloveniji, ter kit glavač (Physeter macrocephalus), druge vrste pa Jadransko morje obiščejo izredno redko. Med njimi je recimo kit grbavec (Megaptera novaeangliae), ki je leta 2009 dva meseca bival v slovenskih vodah.
Kljub tem podatkom je stanje kitov in delfinov v Jadranu danes slabše kot je bilo pred nekaj desetletji. V obdobju med 19. in sredino 20. stoletja je bilo v Jadranu namerno pobitih na tisoče delfinov, kar je med drugim vodilo v skoraj popolno izginotje navadnega delfina. Danes se jadranski kiti in delfini soočajo z mnogimi grožnjami, ki vključujejo skupne učinke degradacije in izgube habitatov, prekomernega izlova njihovega plena, naključne smrtnosti v ribolovnih orodjih, antropogenega hrupa, plastičnih odpadkov, kemičnega onesnaženja in podnebnih sprememb. Jadran je zaradi svoje polzaprtosti in relativne plitvosti še posebej občutljiv ekosistem, med drugim pa je tudi morje, kjer je kočarjenje (ribolov z vlečnimi mrežami) najbolj intenzivno na svetu.
Vodilni avtor študije dr. Giovanni Bearzi navaja: »V preteklosti so delfine obravnavali kot škodljivce, njihovo ubijanje pa je bilo pogosto in razširjeno, predvsem zaradi zmanjšanja konfliktov z ribištvom. V Jadranskem morju so kampanje za iztrebljanje delfinov spodbujali organi, pristojni za upravljanje ribištva, in ti poboji so se izvajali več kot stoletje, vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja.«
»Danes vemo, da veliki plenilci, kot so denimo kiti, delfini in morski psi, niso škodljivci, temveč v morskih ekosistemih igrajo izredno pomembno vlogo« je povedal so-avtor študije doc. dr. Tilen Genov, predsednik društva Morigenos in predavatelj na Univerzi na Primorskem. »Podatki so jasni: če želimo zdravo in bogato morje, od katerega smo odvisni tudi ljudje, potrebujemo zdrave populacije velikih morskih plenilcev.«
Avtorji verjamejo, da bo objavljena študija služila kot koristen vir informacij za raziskovalce v tej regiji, študente, odločevalce, ter vse tiste, ki jih zanimajo jadranski kiti in delfini, obenem pa bo koristna podlaga in osnova za prihodnje raziskave.
Študija je dostopna na tem naslovu: https://acta.izor.hr/ojs/index.php/acta/article/view/1422.

Prvo srečanje z delfini v letu 2024

Prvo srečanje z delfini v letu 2024

Z velikim veseljem delimo novico o našem prvem srečanju z delfini v letošnjem letu. Včeraj zjutraj smo namreč med terenskim delom v Piranskem zalivu srečali skupino delfinov, med katerimi smo takoj prepoznali nekaj dobro znanih plavuti, kot so npr. Neptun, Olaf, Galatea in Natali, nekatere tudi s svojim naraščajem. Nekatere od teh delfinov sedaj poznamo že več kot 20 let. Še posebej pa smo se razveselili, ko smo ugledali še eno posebno plavut: se še spomnite lanske majske zgodbe, ko je piranski ribič rešil nesrečnega (in nato vendarle srečnega) delfina, ki se je ujel v ribiško mrežo? Po zbiranju vaših predlogov smo ga takrat poimenovali Srečko. Včeraj smo ga opazili, ko je s svojimi prijatelji razposajeno plaval nedaleč od našega raziskovalnega čolna, kar potrjuje, da je bila lanska reševalna akcija tudi dolgoročno uspešna. Hvala, ker nas spremljate in podpirate pri naših prizadevanjih za varstvo teh zanimivih bitij.

Poziv za doktorski študij v sodelovanju z društvom Morigenos

Poziv za doktorski študij v sodelovanju z društvom Morigenos

Univerza St Andrews v sodelovanju z društvom Morigenos išče doktorskega študenta za preučevanje gibanja delfinov. Gre za financiran doktorski študij na Univerzi St Andrews v Veliki Britaniji. Gibanje je pomembna funkcija organizmov, ki vpliva na življenje osebkov in populacij, na interakcije med vrstami in z ljudmi ter na ekosistemske procese. Ekologi zbirajo podatke o gibanju živali z različnimi pristopi, vključno s foto-identifikacijo.
V tem projektu bo izbrani kandidat preučeval gibanje delfinov z uporabo prostorsko-časovnih mrež iz raziskav mobilnosti ljudi. Projekt bo temeljil na dolgoročnih podatkih o foto-identifikaciji delfinov za konstrukcijo modelov, ki so običajni v študijah različnih vrst človeške mobilnosti, vendar v ekologiji gibanja niso dobro znani. V tem projektu bomo raziskali, kako se lahko analiza prostorsko-časovnih mrež uporabi pri preučevanju gibanja morskih sesalcev, na primeru dobro raziskane populacije delfinov v Tržaškem zalivu.
Izbrani študent bo delal na Univerzi St Andrews pod mentorstvom Dr. Urške Demšar (Univerza St Andrews) in somentorstvom Dr. Tilna Genova (Morigenos). Kandidati morajo imeti dobro tehnično znanje s področja prostorskih podatkov ali geoinformatike in zanimanje za modeliranje ekoloških procesov. Prav tako morajo imeti izkušnje s kodiranjem (po možnosti v R ali Pythonu, vendar so primerni tudi Matlab, C++ ali podobno).
Več informacij o projektu je na voljo tukaj: Studying movements of bottlenose dolphins with a spatio-temporal networks approach
Za informacije o načinu prijave obiščite: https://www.st-andrews.ac.uk/geography-sustainable-development/prospective/pgr/
Rok za prijavo je 9. februar 2024.

Morigenos darila za vaše najbližje

KAKO NAM LAHKO V DECEMBRU POMAGATE IN HKRATI PRIDOBITE UNIKATNA MORIGENOS DARILA ZA VAŠE NAJBLIŽJE?

Poleg koledarja za leto 2024, smo za vas pripravili tri darilne pakete:

Morigenos koledar 2024
Donacija: 15 EUR
Paket VAL
Donacija: 12 EUR
Vsebina:
– knjižica Morigenos (16x21cm)
– razglednica z delfinom
– poučne nalepke delfinov in kitov
Paket MORJE
Donacija: 30 EUR
Vsebina:
– koledar Morigenos
– Morigenos vrečka iz blaga (37,5×40,50cm)
– knjižica Morigenos (16x21cm)
Paket OCEAN
Donacija: 60 eur
Vsebina:
– koledar Morigenos
– Morigenos vrečka iz blaga (37,5×40,50cm)
– knjižica Morigenos (16x21cm)
– posvojitev delfina (certifikat, opis delfina, majčka, razglednica)
– presenečenje
Za naročilo pišite na morigenos.center@gmail.com z naslednjimi podatki: izbira darila (koledar ali ime paketa), količina, vaši naslovni podatki, pri paketu OCEAN pripišite ime izbranega delfina in velikost majčke. Opise delfinov najdete v zavihku Podprite nas – Posvojite delfina. Donacijo lahko izvršite TUKAJ.

Uspešno izveden Posvet o problematiki mikroplastike

Uspešno izveden Posvet o problematiki mikroplastike

Na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo je 14. novembra 2023 s sodelovanjem Sveta za varovanje okolja (SVO) pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) in društva Morigenos ­– slovenskega društva za morske sesalce, potekal Posvet o mikroplastiki. Posvet sta vodila doc. dr. Tilen Genov in prof. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn, oba člana SVO SAZU. Stališča Ministrstva za okolje je predstavil državni sekretar pristojen za okolje in podnebje, g. Uroš Vajgl, pozdravne besede pa je prispeval akad. prof. dr. Branko Stanovnik iz SAZU.
Konferenca je združila priznane slovenske strokovnjake s področja mikroplastike, ki so delili svoje najnovejše ugotovitve in izzive. Med udeleženci je bilo več kot 80 strokovnjakov iz različnih slovenskih podjetij, institucij in univerz, vključno s študenti.
Izr. prof. dr. Gabriela Kalčíková iz fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, je osvetlila problem mikroplastike v naravi in njene vire, kot so kmetijstvo in abrazija plastičnih materialov in pnevmatik. Poudarila je uspeh prepovedi mikroplastike v kozmetičnih izdelkih , kjer so preparati vsebovali tudi do deset odstotkov mikroplastike. Mikroplastika se prenaša tudi po zraku, zaradi česar jo lahko najdemo celo na zelo odmaknjenih krajih, kjer ni neposrednega človeškega vpliva.
Dr. Manca Kovač Viršek z Inštituta za vode RS je v svojem predavanju “Stanje mikroplastike v okolju – študije iz Slovenije” osvetlila prisotnost mikroplastike v vodi, obalnih in vodnih sedimentih. Alarmanten rezultat njihove študije kaže, da je mikroplastika prisotna v kar 94 % vseh rib vrste rdečeoka v reki Muri. Po drugi strani so ugotovili, da čistilne naprave z različnimi fazami čiščenja – sekundarno (92–94 %), terciarno (96 %) in mikrofiltracijo (99 %) – učinkovito odstranjujejo mikroplastiko. Poleg tega so mikroplastiko zaznali tudi v zraku in celo v toči.
Ga. Andreja Palatinus je spregovorila o pobudi za ustanovitev slovenske skupnosti raziskovalcev mikroplastike, poudarjajoč pomembnost povezovanja in standardizacije metod.
V predavanju z naslovom “(Mikro)plastika je simptom našega časa, za katerega moramo čimprej najti rešitve” je izr. prof. dr. Andrej Kržan z Kemijskega inštituta podal zgodovinski pregled problematike mikroplastike in izpostavil nekatere možne rešitve. Opozoril je na dejstvo, da večji odpadki pogosto ostanejo v državah, iz katerih izhajajo. Kržan je predstavil tudi rešitev za zmanjšanje vnosa mikroplastike v okolje – filtre za vlakna, ki se lahko vgradijo v pralne stroje.
Dr. Mateja Grego z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo je predstavila, kako vključujejo javnost v zbiranje podatkov o onesnaženosti rek z mikroplastiko. Podrobno je govorila o projektu “Pirati plastike“, v katerem je sodelovalo 99 šol. Poudarila je, da so tovrstni projekti izjemno pomembni, saj ne samo da predstavljajo prvo izkušnjo osnovnošolcev z znanstvenimi raziskavami, temveč tudi pomembno prispevajo k ozaveščanju mladih o okoljskih vprašanjih.
V zadnjem predavanju z naslovom “Mikroplastika v kraških sistemih” je dr. Lara Valentić iz Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU osvetlila temo onesnaženja kraških sistemov. V predavanju je poudarila, da je dinamika krasa posebna, kar prav tako vpliva na specifičnost njegovega onesnaženja z mikroplastiko.
Posvet se je zaključil z okroglo mizo, kjer so strokovnjaki izpostavili pomen multidisciplinarnega sodelovanja, standardizacije analiz, določanja mejnih vrednosti mikroplastike in zmanjševanja uporabe plastike za enkratno uporabo. Udeleženci so predstavili pomembne raziskave in strokovna mnenja, poudarili pa so tudi, da lahko vsak posameznik prispeva k zmanjšanju onesnaženja z mikroplastiko z majhnimi spremembami v vsakdanjem življenju, kot so zmanjšanje uporabe plastike za enkratno uporabo, namestitev filtrnih sistemov v gospodinjske aparate in aktivno sodelovanje v različnih okoljevarstvenih akcijah, kot sta projekta “Čista obala” in “Pirati plastike“. Ta prizadevanja so ključna za ozaveščanje o pomenu skrbi za okolje in prispevajo k bolj trajnostnemu življenju. Konferenca je tako postala platforma za izmenjavo znanja in spodbujanje nadaljnjih raziskav na področju mikroplastike ter njenega vpliva na okolje.