PODPRITE NAS

Category: Uncategorized
Home / Uncategorized /
13-10-2026

Praznovanje 25-letnice društva Morigenos: večer spominov, hvaležnosti in pogleda v prihodnost

Praznovanje 25-letnice društva Morigenos: večer spominov, hvaležnosti in pogleda v prihodnost

Petindvajset let raziskovanja, skrbi za morje, učenja in premagovanja najrazličnejših izzivov. Za vsem tem stojijo predvsem ljudje. Prav njim je bilo namenjeno jubilejno praznovanje, ki smo ga 3. 10. 2026 pripravili v Caffè al Teatro v Piranu. Večer je združil zaposlene, sedanje in nekdanje člane, prostovoljce, prijatelje ter številne podpornike, ki so vsak v svojem času in na svoj način pomagali oblikovati društvo. Ponudil nam je priložnost, da se za trenutek ustavimo, ozremo na prehojeno pot ter obudimo dogodke in odločitve, zaradi katerih je Morigenos postal to, kar je danes.
Uradni del praznovanja je odprla podpredsednica društva Polona Kotnjek, za njo pa je zbrane nagovoril predsednik dr. Tilen Genov. Svoje misli ob jubileju so z nami delili tudi podžupan Občine Piran Robert Fakin, dolgoletni prijatelj in podpornik društva Sime Simič ter ustanoviteljica in častna predsednica društva Violeta Potočnik. Njihove besede so z različnih zornih kotov osvetlile začetke društva, njegov razvoj ter pomen njegovega dela za boljše poznavanje in varstvo morja.
Podžupan Robert Fakin je posebej poudaril, kako je delo društva Morigenos v tem času zaznamovalo tudi Piran in njegov odnos do morja: “Ko ste leta 2001 začeli svojo zgodbo, je bila to zgodba peščice mladih ljudi, ki jih je zanimalo življenje delfinov v našem morju. Danes je Morigenos mednarodno priznana raziskovalna organizacija, Piran pa je zaradi vas postal tudi kraj, kjer se o morju ne samo govori, ampak se ga resno raziskuje, razume in varuje.”
Kot enega najpomembnejših dosežkov društva je izpostavil tudi spremembo v tem, kako danes dojemamo delfine v našem morju: “Delfinom našega morja ste dali imena in zgodbe. Zaradi vas jih ne dojemamo več kot nekaj, kar tu in tam zagledamo z obale ali s čolna. Vemo, da so tukaj doma, da je tukaj njihov dom, njihov prostor. In ko varujemo njih, pravzaprav varujemo naše skupno morje.”
Poudaril je še, da je Občina Piran ponosna, da ima Center o delfinih svoj dom prav v srcu Pirana, društvu  pa je za prihodnjih 25 let zaželel veliko radovednosti, vztrajnosti in poguma.
Po nagovorih smo pogled z uradnih mejnikov usmerili še v zakulisje. V sproščenem pogovoru, ki so ga pripravili zaposleni, so zaživeli najbolj neverjetni trenutki, anekdote, ki jih navadno ne najdemo v poročilih, pa tudi spomini na zahtevna obdobja, ko nadaljevanje ni bilo samoumevno. Pogovor je na bolj oseben način pokazal, kaj pomeni četrt stoletja ostati zvest istemu poslanstvu, se prilagajati spremembam in hkrati ohraniti zagnanost, s katero se je vse začelo.
Večer nas je znova spomnil, da društvo Morigenos ne oblikujejo le raziskave in projekti, temveč tudi skupnost, ki stoji za njim. Vsem, ki ste društvu v teh 25 letih namenili svoj čas, znanje, zaupanje ali podporo, iskrena hvala. Veselimo se vsega, kar bomo z vami ustvarili in dosegli v prihodnjih letih.

Galerija:

Fotografije: Aljaž Bajs

09-10-2026

Društvo Morigenos bo v Sloveniji gostilo največjo konferenco o morskih sesalcih v Evropi

Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce bo v Sloveniji gostilo največjo konferenco o morskih sesalcih v Evropi

Društvo Morigenos bo prihodnje leto v Piranu gostilo 38. konferenco Evropskega združenja za kite in delfine (European Cetacean Society), največje mednarodno srečanje o morskih sesalcih v Evropi in v letu 2027 tudi največje na svetu.
Konferenca združuje raziskovalce, naravovarstvenike in druge strokovnjake z vsega sveta, ki bodo predstavljali najnovejša spoznanja na področju biologije, ekologije, vedenja in varstva morskih sesalcev. Organizacijo konference vodita Krista Lokar in Polona Kotnjek iz društva Morigenos. V okviru priprav društvo ta teden v Piranu gosti Odbor Evropskega združenja za kite in delfine na predkonferenčnem sestanku, ki vključuje tudi ogled prizorišča konference.
Prihod konference v Slovenijo je pomembno mednarodno priznanje za državo, obenem pa utrjuje njeno vlogo na področju raziskovanja in varstva morskega okolja. Dogodek ima tudi velik gospodarski pomen za lokalno okolje. Konference Evropskega združenja za kite in delfine v zadnjih letih privabljajo od 600 do 800 udeležencev z vsega sveta, kar pomeni večdnevno prisotnost številnih tujih gostov ter pomemben prispevek k lokalnemu turizmu, gostinstvu in drugim storitvam. Letošnja konferenca, ki je potekala v mestu Dundee na Škotskem, je po ocenah organizatorjev ustvarila približno 1,9 milijona funtov prihodkov, kar dodatno ponazarja širši vpliv in potencial takšnih mednarodnih dogodkov.
»Gostiteljstvo takšnega dogodka je izjemna priložnost tako za promocijo Slovenije kot za nadaljnji razvoj znanstvenega sodelovanja na področju varstva morskih sesalcev,« poudarjajo v društvu Morigenos.
Piran bo tako prihodnje leto postal svetovno središče mednarodne znanstvene skupnosti, ki se ukvarja z raziskavami in varstvom morskih sesalcev, ter prizorišče izmenjave najnovejših znanstvenih spoznanj in dobrih praks.
Evropsko združenje za kite in delfine, ki mu trenutno predseduje dr. Tilen Genov iz društva Morigenos, je bilo ustanovljeno leta 1987 in si prizadeva za razvoj znanstvenega raziskovanja ter izboljšanje varstva morskih sesalcev in ozaveščanje širše javnosti.
05-10-2026

Spoznajte skrivnosti Škocjanskega zatoka

Spoznajte skrivnosti Škocjanskega zatoka

Društvo Morigenos in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije vabita na interaktivni sprehod po Škocjanskem zatoku, kjer bomo skupaj spoznavali naravne posebnosti in živalski svet tega pomembnega obalnega naravnega območja.
Na sprehodu se bomo ustavili na izbranih točkah rezervata ter skozi različne poučne in interaktivne izzive odkrivali življenje živali in ptic, pomen varovanja narave ter povezanost med kopenskimi in morskimi ekosistemi. Posebna pozornost bo namenjena tudi delfinom in njihovemu življenjskemu okolju.
Dogodek je namenjen predvsem družinam z otroki, starimi od 6 do 11 let, ter vsem ljubiteljem narave, morja in živalskega sveta.
Kdaj: sobota, 17. oktober 2026, od 10.00 do 12.00
Zbirno mesto: pred Centrom za obiskovalce v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok.
Udeležba je mogoča ob predhodni prijavi. Zaradi omejenega števila mest zbiramo prijave do petka, 16. oktobra 2026, na center@morigenos.org.
Izvedbo aktivnosti sofinancira Mestna občina Koper.
21-09-2026

Od severnega Jadrana do Zahodne Afrike: Tilen Genov gostoval na Univerzi St Andrews

Od severnega Jadrana do Zahodne Afrike: Tilen Genov gostoval na Univerzi St Andrews

Predsednik društva Morigenos dr. Tilen Genov je med 8. in 10. septembrom gostoval na Univerzi St Andrews na Škotskem, kjer je za zaposlene in študente izvedel seminar ter praktično delavnico. Na obisk ga je v sklopu sodelovanja med univerzo in društvom Morigenos povabil Bell Edwards Geographic Data Institute, ki deluje v okviru School of Geography and Sustainable Development.
Na seminarju z naslovom »Delfini Slovenije, Afrike in sveta: pomen raziskovanja kitov in delfinov« je predstavil širši pomen raziskovanja teh živali. Kiti in delfini s svojo prepoznavnostjo opozarjajo na pomen ohranjanja biotske raznovrstnosti, hkrati pa so pomembni pokazatelji sprememb, ki jih v morskem okolju povzroča človek. Medtem ko so nekatere vrste številčne in razširjene po vsem svetu, druge živijo le na omejenih območjih in so na robu izumrtja.
Na podlagi dveh ločenih, a med seboj povezanih študij primerov iz svojega dela je predstavil raziskovanje in varstvo dveh zelo različnih vrst delfinov – ene v severnem Jadranu in druge ob obali Zahodne Afrike. Ob tem je pokazal, kako raziskave posameznih vrst prispevajo k širšemu razumevanju morskega okolja, ter pojasnil, zakaj je varstvo kitov in delfinov pomembno tudi z vidika blaženja podnebnih sprememb.
Seminarju je sledila delavnica o foto-identifikaciji, eni ključnih metod za raziskovanje kitov in delfinov. Udeleženci so spoznali, katere podatke raziskovalci zbirajo s to metodo, kako posamezne živali prepoznavajo na podlagi naravnih značilnosti njihovih hrbtnih plavuti in za katere raziskovalne namene lahko uporabijo tako zbrane podatke. V praktičnem delu so se nato v prepoznavanju posameznih živali preizkusili tudi sami.
Obisk je bil dragocena priložnost za izmenjavo znanja, poglobitev sodelovanja z Univerzo St Andrews ter predstavitev raziskovalnega in naravovarstvenega dela društva Morigenos v mednarodnem akademskem okolju.
30-07-2026

Zaživela je platforma Zamorje.si!

Slovensko morje potrebuje vaše oči: zaživela je platforma participativne znanosti zamorje.si

Ste med sprehodom ob morju že opazili delfina, morsko želvo ali meduzo? Morda naplavljene odpadke, nepravilno zasidrano plovilo ali poginulo morsko žival? Večina ljudi ob takšnih opažanjih naredi fotografijo, nato pa se zgodba konča.
Z novo spletno platformo zamorje.si lahko vaše opažanje postane dragocen podatek, ki raziskovalcem, naravovarstvenikom in odločevalcem pomaga bolje razumeti ter varovati slovensko morje.
V okviru konzorcija Povezani za morje smo skupaj s partnerji – Zavodom YouSea, Zavodom NOMED in Zavodom IZRIIS – vzpostavili digitalno platformo zamorje.si, ki omogoča, da lahko pri opazovanju slovenskega morja in beleženju pomembnih podatkov sodeluje prav vsakdo. Namesto da zanimivo opažanje ostane le fotografija v telefonu, ga lahko delite z raziskovalci in drugimi opazovalci ter tako prispevate k boljšemu razumevanju našega morja. Takšno sodelovanje med javnostjo in raziskovalci imenujemo participativna znanost, pristop, pri katerem lahko vsak posameznik s svojimi opažanji prispeva k raziskovanju in varovanju narave.
»Največjo vrednost platformi dajejo ljudje, ki so pripravljeni deliti svoja opažanja. Šele ko posamezna opažanja povežemo v celoto, lahko bolje razumemo, kaj se dogaja v našem morju. Želimo, da vsakdo začuti, da lahko s svojim opažanjem prispeva k znanju, ki koristi celotni skupnosti,« poudarja Gaja Jenko, koordinatorka za digitalizacijo in izobraževanje.

Morja ne spremljajo le raziskovalci

Slovenska obala meri le 46,6 kilometra, vendar raziskovalci in naravovarstveniki ne morejo biti vsak dan prisotni na vsaki plaži, na vsakem delu obale, na vsakem pomolu in pod morsko gladino. Prav zato so dragocena tudi opažanja ljudi, ki morje obiskujejo vsakodnevno.
Platforma je namenjena vsem: prebivalcem in obiskovalcem slovenske obale, lastnikom plovil, jadralcem, suparjem, veslačem, potapljačem, raziskovalcem, ribičem, ribogojcem, mornarjem, školjkarjem, plavalcem in drugim ljubiteljem morja. Vsakdo lahko odda opažanje ter mu doda fotografijo ali videoposnetek, kar pomaga bolje razumeti dogajanje v našem morju.

Od fotografije do pomembnega podatka

Oddaja opažanja je preprosta. Uporabnik na platformi izbere lokacijo in čas opažanja, doda fotografijo ali kratek videoposnetek ter izpolni nekaj osnovnih podatkov. Za sodelovanje ni treba biti morski biolog. Če ne veste, katero vrsto ste opazili, bodo vašo fotografijo pregledali strokovnjaki, določili vrsto in vam sporočili, kaj ste pravzaprav našli. Hkrati se opažanje vključi v zbirko podatkov, ki pomaga spremljati stanje slovenskega morja.
Na platformi lahko prijavite najrazličnejša opažanja iz slovenskega morja in z obale, na primer opažanja delfinov, morskih želv, meduz, rakov, rib, ptic, alg in morskih trav. Zabeležite lahko tudi odpadke, nepravilno sidranje na občutljivih območjih, razlitja olja, nesreče na morju, poškodbe infrastrukture ter druge pojave, ki prispevajo k boljšemu razumevanju, upravljanju in varovanju morskega okolja.

Več sodelovanja pomeni boljše odločitve

Platforma povezuje javnost in stroko. Zbrana opažanja bodo pomemben vir informacij za naravovarstvene in raziskovalne organizacije ter strokovnjake, ki spremljajo stanje slovenskega morja.
Čim več ljudi bo sodelovalo, tem več kakovostnih podatkov bomo skupaj zbrali, kar bo omogočilo natančnejše spremljanje sprememb v morskem okolju, kakovostnejše raziskave in učinkovitejše naravovarstvene ukrepe.
»Ni treba biti raziskovalec, da lahko prispevate k raziskovanju morja. Dovolj je, da ste pozorni, svoje opažanje delite na platformi in tako postanete del skupnosti, ki pomaga bolje razumeti in varovati slovensko morje,« dodaja Gaja Jenko.
Vsako opažanje predstavlja del širše zgodbe, ki jo lahko razumemo šele, ko združimo opažanja številnih ljudi s strokovnim znanjem raziskovalcev.

Skupaj za slovensko morje

Platforma zamorje.si je nastala v sodelovanju več partnerjev, njeno delovanje pa podpira tudi Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), na strežnikih katere platforma gostuje. Takšno povezovanje raziskovalnih in naravovarstvenih organizacij predstavlja pomemben temelj za dolgoročno spremljanje in varovanje slovenskega morja. Ključni del te zgodbe pa predstavljajo tudi lokalni prebivalci in obiskovalci, ki s svojimi opažanji soustvarjajo zbirko podatkov o slovenskem morju.
Prav na videz nepomembno opažanje je lahko tisto, ki raziskovalcem pomaga povezati širšo zgodbo. Posamezna fotografija sama po sebi morda ne pove veliko, skupaj z več sto ali tisoč opažanji pa lahko razkrije spremembe v razširjenosti vrst, pojav novih organizmov, poškodovane živali, ki potrebujejo pomoč, ali območja, kjer narava potrebuje več pozornosti.
Ne glede na to, ali se sprehajate ob obali, plujete s čolnom, se potapljate ali morje zgolj občudujete s pomola, je lahko tudi vaše naslednje opažanje pomemben prispevek k raziskovanju slovenskega morja. Obiščite zamorje.si, oddajte svoje opažanje in pomagajte soustvarjati največjo zbirko opažanj slovenskega morja.

Aktivnosti konzorcija Povezani za morje sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024. Vsa naša gradiva izražajo mnenje avtorjev in ne predstavljajo uradnega stališča MNZJU. 

25-07-2026

Kaj storiti, če opazimo delfina v težavah? Preverite kaj smo povedali v oddaji Dobro jutro

Kaj storiti, če opazimo delfina v težavah?

Nedavno smo gostovali v oddaji Dobro jutro, kjer smo spregovoril o delfinih, ki živijo v tržaškem zalivu, o našem dolgoletnem spremljanju te vrste ter tudi o žalostnem primeru nedavno nasedle delfinke v Seči.
Ob takšnih dogodkih je pomembno predvsem hitro obveščanje pristojnih služb in pravilno ravnanje do prihoda strokovnjakov. Zato delimo nekaj osnovnih napotkov, kaj lahko storimo, če opazimo delfina, ki je poškodovan, bolan ali se je znašel v težavah.

Kako ravnati ob najdbi delfina v težavah?

Pokličite 112.
Če opazite delfina v težavah, čim prej pokličite številko 112. Center za obveščanje bo o dogodku obvestil vse pristojne službe, med njimi tudi Morigenos, da bomo lahko čim prej ukrepali.
Najprej poskrbite za svojo varnost.
Delfini so velike divje živali, ki se lahko zaradi stresa in strahu odzovejo nepredvidljivo. Ne približujte se njihovim ustom ali repu, saj sta to najnevarnejša dela njihovega telesa. Izogibajte se tudi neposredni bližini dihalne odprtine, saj lahko delfini prenašajo različne povzročitelje bolezni, ki so lahko nevarni tudi za ljudi.
Delfina ne potiskajte ali vlecite nazaj v morje.
Čeprav je namen takšnega ravnanja pomagati živali, ji lahko s tem povzročimo dodatne poškodbe ali poslabšamo njeno stanje. Vsak primer je drugačen, zato je najbolje počakati na navodila strokovnjakov.
Do prihoda strokovnjakov lahko poskrbimo za nekaj osnovnih stvari.
Najpomembneje je, da živali omogočimo dihanje. Dihalna odprtina mora ostati nad vodo, delfin pa naj bo, če je mogoče, v čim bolj pokončnem položaju.
Če je mogoče, živali zagotovimo senco in jo ohlajamo.
Delfina lahko po telesu prekrijemo z mokro brisačo, vendar pri tem ne smemo prekriti dihalne odprtine ali plavuti.
Pravilno ukrepanje in pravočasno obveščanje lahko pomembno prispevata k temu, da živali zagotovimo najboljšo možno pomoč.
Celoten pogovor iz oddaje Dobro jutro si lahko ogledate v spodnjem videoprispevku.
Kontakt
Če opazite delfina v težavah:
• 112 – takoj obvestite Center za obveščanje.
• Morigenos: 031 771 077 – za dodatne informacije in usmeritve.
29-06-2026

Nasedli živi delfin v Sloveniji

Nasedli živi delfin v Sloveniji

V nedeljo, 28. junija 2026, je društvo Morigenos prejelo obvestilo o živem nasedlem delfinu v Seči. Ljudje, ki so bili takrat na plaži, so sprva poskušali žival usmeriti v globljo vodo, vendar se je ta takoj vrnila k obali. Po navodilih ekipe društva so nato do prihoda društva Morigenos pomagali delfina ohranjati na površju in mu zagotavljali senco.
Ob prihodu na kraj so raziskovalci ugotovili, da gre za samico velike pliskavke v zelo slabem telesnem stanju. Ni se bila sposobna samostojno obdržati na površju, bila je podhranjena ter imela številne zunanje zajedavce in podkožne abscese, zato so bile njene možnosti za preživetje izjemno majhne. Ekipa društva Morigenos je nadaljevala z nudenjem podpore delfinki in ji pomagala pri dihanju, posnela njeno oglašanje in beležila vzorce dihanja, ter zbrala morfometrične meritve, da bi bolje razumeli njeno stanje in celotne okoliščine dogodka. Društvo Morigenos je o dogodku obvestilo in se posvetovalo tudi s kolegi z Univerze v Padovi, strokovnjaki za patologijo delfinov, ter dr. Zlatkom Golobom, slovenskim veterinarskim strokovnjakom za prostoživeče živali. Stanje živali se je še naprej hitro slabšalo, ob približno 10:15 pa je poginila v naročju raziskovalne ekipe.
To je prvi primer nasedanja živega delfina v Sloveniji v zadnjih 25 letih, odkar društvo Morigenos spremlja delfine v naših vodah. Natančna narava in vzrok zdravstvenega stanja delfina za zdaj ostajata neznana in bosta del nadaljnjih preiskav v okviru posmrtne obdukcije. Velike pliskavke so znane kot obalna vrsta delfinov, ki se ob obali zelo dobro znajdejo in redko nasedejo zaradi napake v navigaciji. Takšni dogodki so praviloma povezani z boleznijo, poškodbo ali drugim resnim zdravstvenim stanjem živali.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nas obvestili o delfinu ter živali in naši ekipi nudili potrebno pomoč in podporo.
Če naletite na delfina v težavah, nas prosimo pokličite na telefonsko številko 031 77 10 77.
22-06-2026

Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce sodelovalo pri novi raziskavi o ogroženih kitih grbavcih v Arabskem morju

Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce sodelovalo pri novi raziskavi o ogroženih kitih grbavcih v Arabskem morju

Nova mednarodna raziskava, pri kateri je sodelovalo tudi društvo Morigenos, prinaša pomembna nova spoznanja o kitih grbavcih (Megaptera novaeangliae) Arabskega morja, eni najbolj ogroženih in najmanj raziskanih populacij velikih kitov na svetu. Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji Frontiers in Marine Science.

Slika: Environment Society of Oman; D.MacDonald

Kiti grbavci Arabskega morja so edinstveni, saj za razliko od drugih populacij kitov grbavcev ne opravljajo dolgih sezonskih selitev med prehranjevalnimi in razmnoževalnimi območji. Vse leto ostajajo v vodah severozahodnega dela Indijskega oceana. “Kiti grbavci Arabskega morja so biološka anomalija” je povedal dr. Andrew Willson iz Future Seas, vodja raziskave. Zaradi majhne številčnosti in dolgotrajne izoliranosti je ta populacija uvrščena med ogrožene na Rdečem seznamu Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN), njena velikost pa je ocenjena na približno 82 osebkov. “Mnoge populacije kitov grbavcev so si po koncu kitolova zelo opomogle, ta populacija pa je na robu izumrtja”, je povedal dr. Tilen Genov iz društva Morigenos, so-avtor raziskave.
Da bi bolje razumeli njihovo gibanje in uporabo življenjskega prostora, so raziskovalci med letoma 2014 in 2017 ob obali Omana s satelitskimi oddajniki spremljali 14 kitov grbavcev. Rezultati so pokazali, da večino časa preživijo nad kontinentalnim pasom, pri čemer se je kot najpomembnejše območje izkazal zaliv Masirah v Omanu. Prav tam so raziskovalci zabeležili največ vedenjskih vzorcev, ki kažejo na intenzivno uporabo tega življenjskega prostora.

Slika: Environment Society of Oman; T.Collins

Med najbolj zanimivimi ugotovitvami raziskave je bila samica, ki je prečkala Arabsko morje in dosegla vode ob južni Indiji. V 103 dneh je prepotovala najmanj 7.330 kilometrov med zalivom Masirah in zalivom Mannar ter se nato vrnila v Oman. Gre za prvi neposredni dokaz takšnega prečkanja Arabskega morja pri tej populaciji kitov grbavcev.
Raziskava je pokazala tudi, da se pomembna območja za kite grbavce prekrivajo z območji intenzivnega ribolova in ladijskega prometa. To povečuje tveganje za zapletanje v ribolovno opremo, trke z ladjami in druge človekove vplive. Avtorji zato poudarjajo, da bodo nova spoznanja pomembna za načrtovanje učinkovitejših varstvenih ukrepov za zaščito te majhne in ogrožene populacije.
Raziskava predstavlja pomemben prispevek k razumevanju ekologije kitov grbavcev Arabskega morja ter poudarja potrebo po mednarodnem sodelovanju pri njihovem varstvu, saj se njihovo območje razširjenosti razteza prek meja več držav. V društvu Morigenos smo ponosni, da lahko s svojim delom prispevamo ne le k boljšemu poznavanju delfinov v severnem Jadranu, temveč tudi kitov v drugih delih sveta.
Raziskava je dostopna TUKAJ.
15-06-2026

Morigenos prejemnik najvišjega državnega priznanja na področju ohranjanja narave

Morigenos prejemnik najvišjega državnega priznanja na področju ohranjanja narave

Z velikim ponosom sporočamo, da je Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce prejemnik državne nagrade Rada Smerduja za leto 2026, najvišjega državnega priznanja na področju ohranjanja narave v Sloveniji.
Nagrada je bila društvu podeljena v okviru dogodka Dan narave 2026, ki je 12. 6. 2026 potekal na Brdu pri Kranju. Nagrado podeljuje Republika Slovenija  za izjemne dosežke, ki pomembno prispevajo k razvoju stroke na področju ohranjanja narave in k ohranjanju narave, ter predstavlja najvišje nacionalno priznanje na tem področju.
V letu, ko društvo Morigenos obeležuje 25 let delovanja, nagrada predstavlja posebno priznanje dolgoletnemu delu na področju raziskovanja delfinov ter varstva morskega okolja. V obrazložitvi nagrade je odbor med drugim zapisal: »Morigenos je povzdignil paradigmo Slovenije kot pomorske države na povsem novo raven. S civilno-družbeno dejavnostjo letošnjega prejemnika nagrade, ki obsega izjemno znanstveno in strokovno delo, izobraževanje ter spodbujanje občanske znanosti in krepitve aktivnega državljanstva, Slovenija stopa na najvišjo civilizacijsko stopničko pomorske države, takšne, ki spoštuje, raziskuje in varuje svoje morske ekosisteme.«
Takšna utemeljitev za nas predstavlja izjemno priznanje, saj prepoznava pomen povezovanja znanosti, izobraževanja in sodelovanja javnosti pri varstvu morja, na čemer društvo Morigenos gradi svoje delovanje že četrt stoletja.
Ob prejemu nagrade se iskreno zahvaljujemo vsem članom, zaposlenim, prostovoljcem, sodelavcem, partnerjem, podpornikom in financerjem, ki so skozi leta soustvarjali zgodbo društva Morigenos. To priznanje je tudi priznanje njihovemu delu, podpori in zaupanju.
11-06-2026

Znan je program 19. Dneva delfinov

Znan je program 19. Dneva delfinov

Društvo Morigenos z veseljem napoveduje uradni program letošnjega, že 19. Dneva delfinov, ki bo potekal v soboto, 4. julija 2026, ob 14. uri v Piranu.
Letošnji dogodek nosi prav poseben pomen, saj Društvo Morigenos obeležuje 25. obletnico svojega delovanja. Četrt stoletja raziskav, izobraževanja in varstva morskega okolja bomo proslavili v krogu tistih, zaradi katerih ima naše delo smisel – skupaj z vami.
“Moji, tvoji, naši delfini”
Zgodba Dneva delfinov se je začela pisati daljnega leta 2006, ko smo organizirali sploh prvi tovrstni dogodek v Sloveniji. Takrat smo širši javnosti prvič celostno predstavili znanstvene dokaze, da velika pliskavka (Tursiops truncatus) v našem morju ni le občasni gost, temveč tu stalno živi. Že takrat rojeni slogan “Moji, tvoji, naši delfini”, ki poudarja, da so delfini del skupne naravne dediščine, za katero smo odgovorni vsi, nas spremlja še danes.
Kaj prinaša letošnji program?
Namen dogodka ostaja zvest našemu poslanstvu: na poljuden, dostopen in zanimiv način približati pomen raziskovanja delfinov širši javnosti. Pripravili smo pester izbor aktivnosti za vse generacije:
  • izkustvene in ustvarjalne delavnice,
  • prikaz iskanja delfinov s kopnega,
  • lov na zaklad,
  • vodeni ogled Centra o delfinih,
  • panoramski izlet z ladjico,
  • in še mnogo več.
Dan delfinov je odlična priložnost za preživljanje kakovostnega časa ob morju, pridobivanje novega znanja in neposredno podporo delovanju našega društva. Vabljeni, da si prvo soboto v juliju rezervirate za skupno praznovanje življenja v modrini!
Obvestilo glede vožnje z ladjico: število mest je omejeno. Ni namenjeno za organizirane skupine, rezervacije niso možne.
Pokrovitelj Dneva delfinov je Občina Piran. Sponzor dogodka je Luka Koper.
27-05-2026

O skrivnostnem svetu delfinov v podcastu »Svet živali«

O skrivnostnem svetu delfinov v podcastu »Svet živali«

Kako delfini med seboj komunicirajo? Ali res nikoli povsem ne zaspijo? In kako raziskovalci sploh prepoznajo posameznega delfina v morju? Na ta in številna druga vprašanja je v majskem podcastu »Svet živali« odgovarjal naš predsednik dr. Tilen Genov.
V pogovoru je predstavil življenje delfinov v slovenskem morju, njihovo izjemno inteligenco, načine komunikacije ter zanimive tehnike lova, ki jih uporabljajo različne populacije delfinov po svetu. Med drugim je pojasnil tudi, kako delfini uporabljajo eholokacijo, kako skrbijo za mladiče ter zakaj ima vsak delfin svoj edinstveni »podpisni žvižg«.
Poseben del pogovora je namenjen tudi raziskovalnemu delu društva Morigenos, kjer delfine v severnem Jadranu spremljamo že več kot dve desetletji. Predstavil je raziskovalno metodo fotoidentifikacije ter tudi sodobnejše pristope, kot so uporaba dronov in raziskovanje okoljske DNA (eDNA), s katerimi pridobivamo dragocene podatke o populaciji delfinov in njihovem vedenju.
Dotaknil se je tudi pravilnega vedenja ob srečanju z delfini na morju ter pomena spoštljivega in odgovornega opazovanja teh živali v njihovem naravnem okolju.
O tem in še več prisluhnite tukaj: