PODPRITE NAS

O delfinih

Tržaški zaliv je skupaj z okoliškimi vodami pomemben življenjski prostor populacije delfinov vrste velika pliskavka (Tursiops truncatus). To je edina vrsta kitov in delfinov, ki je pri nas stalno prisotna, druge vrste pa nas obiščejo redkeje.
 
Velika pliskavka spada v družino delfinov, ki šteje 36 različnih vrst. V to družino uvrščamo še navadnega delfina (Delphinus delphis), navadnega progastega delfina (Stenella coeruleoalba) in orko (Orcinus orca), ki je znana tudi pod imenom “kit ubijalec”.
Kite in delfine uvrščamo med sesalce. To pomeni, da imajo stalno telesno temperaturo, dihajo zrak s pljuči in kotijo žive mladiče, ki sesajo materino mleko.

Želite izvedeti več? Poklikajte na oznake in raziščite značilnosti velike pliskavke.

Ali ste vedeli?

  • Delfini veljajo za bioindikatorje – naravne pokazatelje stanja morskega okolja. Ker živijo zelo dolgo (30-40 let) in ker so na vrhu prehranjevalne verige, lahko preko opazovanja populacije delfinov posredno nadzorujemo stanje okolja, v katerem živijo.
  • Velike pliskavke so precej velike živali. V severnem Jadranu merijo približno 3 m, tehtajo pa okoli 230 kg.
  • Delfini imajo v ustih kar 76-104 stožčastih zob, ki jim zrastejo samo enkrat in nato rastejo celo življenje.
  • Delfini vidijo dobro tako nad gladino kot v vodi, kar pa ne velja za človeka, ki v vodi ne vidi dobro, ali za ribo, ki dobro vidi le v vodi.
  • Na dan morajo pojesti 4-5 kg rib.

Kaj ogroža delfine?

Onesnaževanje

V morje odplavljamo veliko škodljivih snovi, ki jih vsakodnevno uporabljamo. Te snovi so strupene kemične spojine, ki skozi prehranjevalno verigo potujejo vse do delfinov in se kopičijo v njihovih telesih. Lahko oslabijo imunski sistem, zatrejo možnost razmnoževanja ter povročajo raka ali celo smrt.
V morju je tudi vedno več smeti, kot so plastika (plastične vrečke, embalaža, rokavice), guma in drugi materiali, ki jih živali pomotoma zamenjajo za hrano. Zaužitje lahko povzroči blokado prebavnega trakta in notranje poškodbe ter smrt.

 

Podvodni hrup

Za delfine je zvok izjemno pomemben, saj se z njegovo pomočjo lahko sporazumevajo, orientirajo in lovijo. Glasen podvodni hrup jih moti in vznemirja med počitkom, igro in parjenjem ter onemogoča učinkovito sporazumevanje ali iskanje hrane.

 

Pomorski promet

Gost promet lahko ovira delfine pri vsakodnevnih aktivnostih in povzroči celo izginotje delfinov z določenih pomembnih območij. Delfini ob prisotnosti velikega števila glasnih plovil, ki ne upoštevajo pravil primernega vedenja za opazovanje delfinov (ali pa delfinov niti ne vidijo), pogosto prekinejo prehranjevanje in počitek ter zapustijo območja, ki so zanje pomembna. Agresivna vožnja s hitrimi plovili ali nepazljivost lpa lahko privede tudi do trčenj plovil z delfini. Takšna trčenja za delfine praviloma pomenijo hude poškodbe, včasih pa celo smrt.

Interakcija z ribištvom

Delfini se včasih zapletejo v ribiške mreže in zato poginejo. Ponekod je smrtnost delfinov zaradi zapletanja v ribiške mreže izredno visoka, vendar to na srečo ne drži za Slovenijo. Prekomerni ribolov lahko vodi v upad števila rib, ki so osnovna hrana velikim pliskavkam, neprimerni ribolov pa lahko vodi v uničenje podvodnih habitatov, kar prav tako vodi v siromašenje morskih virov.
Želite še bolje spoznati delfine? Obiščite nas v Centru o delfinih.
CENTER O DELFINIH
Spoznajte še ostale obiskovalce slovenskega morja
OSTALE ŽIVALI

Ostale živali

 

Glavata kareta

Morske želve dihajo s pljuči, njihova telesna temperatura pa je odvisna od temperature okolice. Na morsko okolje so se prilagodile tako, da so se njihove okončine spremenile v plavuti, oklep pa je postal bolj hidrodinamične oblike. Za razliko od kopenskih sorodnic, ne morejo vpotegniti glave in nog v oklep.
V slovenskem delu Jadrana se glavate karete (Caretta caretta) zadržujejo predvsem od maja do novembra, saj je to območje zanje odličen kraj za prehranjevanje. Pozimi se pomaknejo proti jugu, ko naše vode zanje postanejo premrzle.
Navadni delfin (Delphinus delphis) je bil nekoč stalni prebivalec severnega Jadrana, vendar ga v zadnjih treh desetletjih tukaj ne najdemo več. V zadnjih tridesetih letih so bili navadni delfini v severnem Jadranu opaženi izredno redko in večinoma le kot posamezne živali. V letih 2009, 2010, 2011 in 2022 se je ta vrsta pojavila celo v Tržaškem zalivu, med drugim tudi v bližini Izole, Debelega rtiča in Luke Koper. Kljub temu danes navadnega delfina v Jadranskem morju obravnavamo kot regionalno izumrlo vrsto.

Brazdasti kit

Raziskovalci društva Morigenos novembra 2020 na podlagi obvestila enega od slovenskih ribičev izsledili in opazovali dva brazdasta kita (Balaenoptera physalus).
Brazdasti kit je druga največja žival na svetu in edini stalno prisotni vosati kit v Sredozemlju, v severnem Jadranu pa ga zabeležimo v povprečju na vsakih nekaj let. Na severni polobli zrastejo do 22,5 m in 50 ton, njihovi vrstniki na južni polobli pa celo do 26 m in 80 ton. Prehranjujejo se predvsem z majhnimi rakci imenovanimi kril, ter z nekaterimi majhnimi ribami.
Brazdasti kit je na Rdečem seznamu opredeljen kot ranljiva vrsta. Glavne grožnje tej vrsti v Sredozemlju so naleti hitrih ladij, podvodni hrup, kemično onesnaženje in mikroplastika.
Oba kita smo fotografirali in pridobili zračne posnetke obeh živali. Na podlagi fotografij hrbtnih plavuti in drugih delov telesa bomo lahko v sodelovanju s kolegi iz tujine ugotavljali ali sta kita že bila identificirana drugod, zračni posnetki pa bodo omogočili ugotavljanje njunega telesnega stanja.

Kit grbavec

V slovenskem morju se je v februarju, marcu in aprilu leta 2009 zadrževal kit grbavec (Megaptera novaeangliae), ki je v javnosti vzbudil veliko pozornosti.
Raziskovalci društva Morigenos so 16. februarja vrsto kita identificirali in potrdili, da gre resnično za kita grbavca. Šlo je za mlado odraslo žival, dolgo približno 10-12 metrov, ki je bila videti v normalnem stanju in ni kazala očitnih znakov bolezni ali težav.
Ekipa društva Morigenos je kita spremljala in opazovala njegovo vedenje, premike ter vzorce dihanja. Telesni izgled, vzorci potopov in vedenje kita so bili povsem normalni.
O nenavadnem dogodku smo obvestili tudi sodelavce iz drugih delov Sredozemlja ter mednarodno znanstveno skupnost, ki se je na novico že odzvala. Fotografije kita, ki smo jih posneli, smo že primerjali z mednarodno bazo fotografij, ki vključuje preko 6000 kitov grbavcev v Atlantiku. Ugotovljeno je bilo, da kit, ki se je pojavil pri nas, še ni bil zabeležen v mednarodni bazi.