Delfin opažen pri Piranu je postal svetovni rekorder v plavanju na dolge razdalje. Raziskovalci društva Morigenos smo namreč v sodelovanju z italijanskimi kolegi dokumentirali doslej največjo prepotovano razdaljo pri delfinu vrste velika pliskavka (Tursiops truncatus). Naše ugotovitve so bile včeraj objavljene v ugledni znanstveni reviji Mammalian Biology: https://link.springer.com/article/10.1007/s42991-022-00316-5 .

Februarja 2020 smo raziskovalci društva Morigenos v času rednega monitoringa delfinov v Tržaškem zalivu zabeležili delfin, ki pred tem še ni bil opažen na tem območju. Ker je šlo za novega delfina in ker je bil opažen na Prešernov dan, 8. februarja, smo ga poimenovali Prešeren. Društvo Morigenos delfine na tem območju preučuje že 20 let, v tem času pa je identificiralo že preko 400 osebkov. Okoli 150 jih tu živi stalno, drugi pa so občasni prišleki. Prešeren je bil opažen še marca istega leta.

  Delfin Prešeren s Triglavom v ozadju

Na naše veliko presenečenje smo ugotovili, da je Prešeren priplaval iz Tirenskega morja, točneje iz okolice Eolskih otokov, severno od Sicilije, več kot 1000 km od Pirana. Tamkajšnji raziskovalci so ga videvali od leta 2006 do leta 2017 (tam je sicer imel ime Lino). Ker ga od takrat niso več videli, so sklepali, da je poginil. Zato so bili tudi oni presenečeni, ko smo stopili v stik z njimi in jim sporočili, da je “njihov” delfin zdaj pri Piranu. Toda kako smo to vedeli? V letu 2021 je na spletu potekalo znanstveno srečanje, na katerem je sodeloval tudi dr. Tilen Genov iz društva Morigenos. Po svojem končanem predavanju je poslušal predstavitev kolegice iz Italije in na eni od fotografij opazil znano plavut.

Fotografiranje hrbtnih plavuti delfinov za individualno identifikacijo

Po natančnem pregledu vseh obstoječih fotografij smo skupaj z italijanskimi kolegi potrdili, da gre nedvomno za istega delfina, ki je moral na svoji poti preplavati vsaj 1251 km, s čimer je že podrl vse rekorde v Sredozemlju, ter večino svetovnih. Toda sledilo je še večje presenečenje. Ko smo svoje prve izsledke objavili na spletni mednarodni konferenci, so se nam oglasili raziskovalci iz Italije, ki delajo v Ligurskem morju. Izkazalo se je, da so Prešerna zabeležili tudi oni in sicer šest mesecem po tem,ko je bil nazadnje opažen pri Piranu. Tokrat je moral preplavati najmanj 2053 km (najkrajša možna pot), kar je doslej najdaljša zabeležena pot pri t.i. obalnem ekotipu te vrste na svetu in druga najdaljša na svetu za to vrsto nasploh. Daljša pot je bila zabeležena le pri enem osebku t.i. oceanskega ekotipa velike pliskavke, ki so ga spremljali s pomočjo satelitskega oddajnika po daljši rehabilitaciji v ujetništvu.

Delfin Prešeren fotografiran v Tirenskem morju, severnem Jadranu in Ligurskem morju.

In zakaj je to sploh pomembno? Veliko pliskavko večinoma obravnavamo kot vrsto, ki ne izvaja premikov na zelo velike razdalje, saj je večina populacij precej zvesta svojemu domačemu območju. To sicer večinoma drži, toda naši novi izsledki, skupaj s pregledom svetovne literature, ki smo ga opravili, kažejo na to, da je ta vrsta bolj mobilna, kot smo mislili doslej. To je pomembno z vidika genskega pretoka med populacijami, kar je ključnega pomena pri dolgoročnem varstvu te vrste, kaže pa tudi na pomen mednarodnega sodelovanja pri varstvu biotske pestrosti. Takšna spoznanja prispevajo k boljšemu poznavanju vrst, kar posredno vodi k boljšemu poznavanju morskih ekosistemov.