PODPRITE NAS

Category: Uncategorized

Morigenos na Famnitu: pomen raziskovanja kitov in delfinov

Morigenos na Famnitu: pomen raziskovanja kitov in delfinov

V četrtek, 18. septembra 2025, je predsednik društva Morigenos, doc. dr. Tilen Genov, predaval na Biološko-psihološki študentski konferenci na Famnitu (Univerza na Primorskem).
V predavanju »Delfini Slovenije, Afrike in globalno: pomen preučevanja kitov in delfinov« je občinstvo popeljal v svet teh izjemnih morskih sesalcev – od severnega Jadrana do zahodne Afrike. Predstavil je, kako pomembni so kiti in delfini kot kazalci stanja oceanov in kot simboli varovanja biodiverzitete. Čeprav so nekatere vrste številčne in razširjene, so druge redke, ogrožene ali celo tik pred izumrtjem. Prav zato njihovo raziskovanje razkriva veliko več kot le skrivnosti njihovega življenja – govori o spremembah v morju in o našem vplivu nanj.
Doc. dr. Genov je skozi primere iz lastnega raziskovalnega dela pokazal, zakaj je varstvo kitov in delfinov ključnega pomena ne le za ohranjanje morskih ekosistemov, temveč tudi za blaženje podnebnih sprememb.
Hvaležni smo organizatorjem za povabilo in priložnost, da smo lahko z udeleženci konference delili pomen raziskovanja in varstva morja.

Dvodnevno izobraževanje o monitoringu delfinov, želv in tjulnjev v jadranskem morju

Dvodnevno izobraževanje o monitoringu delfinov, želv in tjulnjev v jadranskem morju

V torek in sredo, 16. in 17. septembra 2025, je v Portorožu in Piranu potekalo dvodnevno izobraževanje z naslovom “Monitoring morskih indikatorskih vrst in interakcij s človekovimi dejavnostmi v Jadranskem morju”, ki smo ga v društvu Morigenos organizirali v sodelovanju s partnerji iz projekta SAMESEA.
Tekom predavanj, ki so jih pripravili strokovnjaki za morske sesalce in želve iz Italije, Hrvaške, Slovenije, Črne gore in Grčije, smo deležnike, ki se ukvarjajo z dejavnostmi na morju, seznanili z biologijo velike pliskavke (Tursiops truncatus), glavate karete (Caretta caretta) in sredozemske medvedjice (Monachus monachus), ter z različnimi metodami spremljanja teh indikatorskih vrst na območju Jadranskega in Jonskega morja. Na praktičnih delavnicah smo se preizkusili v reševanju nasedlega delfina in želve ter prikazali, kako lahko delfine spremljamo tudi z obale s pomočjo daljnogledov.
Dogodka so se udeležili predstavniki občine Piran, Krajinskega parka Strunjan, zavoda YouSea in NOMED, predavanja in praktične delavnice pa smo pripravili društvo Morgenos, konzorcij italijanskih univerz CoNISMa, črnogorski zavod Montenegro Dolphin Research, hrvaški zavod Blue World Institute, hrvaška fakulteta za veterino VEFUNIZG in grški inštitut za varstvo morja Archipelagos. Vsem udeležencem in organizatorjem se zahvaljujemo za sodelovanje ter nadvse prijetno družbo.

Morigenos na Park(irnem) dnevu v Kopru

Morigenos na Park(irnem) dnevu v Kopru

Včeraj smo se v sklopu Evropskega tedna mobilnosti udeležili Park(irnega) dneva v Kopru, kjer smo otrokom na igriv in poučen način predstavili svet delfinov in drugih morskih prebivalcev. Otroci so skozi različne aktivnosti odkrivali, kdo vse obiskuje naše morje (poleg delfinov tudi nekateri drugi kiti). Ob tem smo spregovorili o tem, kako lahko vsak od nas prispeva k ohranjanju našega morja, predvsem pa, kako pomembno je, da poskrbimo za čistočo našega okolja.
Poleg spoznavanja morskih živali, smo se osredotočili tudi na to, kaj moramo odnesti s sabo s plaže, da ne onesnažujemo narave. Z otroki smo se pogovorili o tem, zakaj je pomembno, da ne puščamo odpadkov za sabo, saj s tem neposredno ogrožamo morske živali in celoten ekosistem.
Naš cilj je bil ozaveščanje mladih o pomenu ohranjanja morskega okolja, spodbujanje spoštovanja narave in zagotavljanje, da bodo tudi prihodnje generacije lahko uživale v čistem in zdravem morju.
Hvala vsem, ki ste se nam pridružili!
Aktivnost je finančno podprla Mestna občina Koper.

Nova raziskava društva Morigenos razkriva prehranske razlike med delfini v severnem Jadranu

Nova raziskava društva Morigenos razkriva različne prehranjevalne navade delfinov v severnem Jadranu

Delfini v severnem Jadranu ne jedo vsi enako hrano. Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce že več kot 20 let proučuje populacijo velikih pliskavk v Tržaškem zalivu in okoliških vodah. Pretekle raziskave so pokazale, da ti delfini tvorijo različne socialne skupine, od katerih ima vsaka svoje edinstveno vedenje in uporabo habitata. Nova raziskava, ki jo je vodilo društvo Morigenos v sodelovanju z Univerzo v St Andrews (Velika Britanija) in Univerzo v Barceloni (Španija), pa kaže, da se te razlike odražajo tudi v njihovi prehrani.
Študija, objavljena v ugledni reviji Science of the Total Environment, je razkrila, da imajo delfini v severnem Jadranskem morju različne prehranjevalne navade, celo znotraj iste populacije. Socialne skupine delfinov zasedajo različne ekološke niše s specifičnimi navadami in strategijami prehranjevanja. Ti izsledki kažejo, da prehrano te populacije oblikujejo tako družbeni kot ekološki dejavniki.
Raziskovalna ekipa je uporabila analizo stabilnih izotopov, metodo, ki preučuje drobne kemijske razlike v elementih, kot sta ogljik in dušik, v živalskih tkivih. Ti »kemijski odtisi« odražajo, kaj je žival jedla in katere habitate je uporabljala v daljšem časovnem obdobju. Ta pristop je raziskovalcem omogočil, da so ugotavljali razlike v prehrani med skupinami delfinov, niso pa določali specifičnih plenskih vrst.
Ta študija kaže, da se lahko delfini v isti populaciji z vidika prehrane vedejo zelo različno,“ je dejal dr. Tilen Genov iz društva Morigenos, ki je vodil študijo. „Prepoznavanje teh razlik je ključnega pomena za razumevanje vpliva človekovih dejavnosti na delfine in obratno, vključno z morebitnimi učinki na ribolov.“
V nasprotju s splošnim prepričanjem se vedenje delfinov v odnosu do ribištva razlikuje. Nekateri ribiči domnevajo, da delfini vedno zmanjšujejo ulov ali poškodujejo mreže, vendar desetletja raziskav kažejo znatne razlike v vedenju med posameznimi osebki in socialnimi skupinami.
Presenetljivo je, da raziskava ni pokazala jasne povezave med prehranjevalnimi navadami in koncentracijami škodljivih onesnaževal v tkivih delfinov. To izpodbija domneve, da samo prehranjevalne navade določajo izpostavljenost onesnaževalom, in poudarja potrebo po upoštevanju bolj kompleksnih ekoloških dejavnikov.
Raziskava poudarja pomembnost ohranjanja ne le vrst in genske raznolikosti, ampak tudi raznolikosti vedenja. Z razumevanjem teh subtilnih razlik v morskih prehranjevalnih mrežah lahko človeštvo sprejema bolj utemeljene odločitve za varstvo morskih ekosistemov.
Članek je prosto dostopen TUKAJ.

Morski dan doživetij – Morigenos in CNVOS vabita v Piran

Morski dan doživetij – Morigenos in CNVOS vabita v Piran

V petek, 26. septembra 2025, med 10.00 in 16.00, vas vabimo v Center o delfinih na brezplačen dogodek Morski dan doživetij. Čaka vas dan raziskovanja, ustvarjalnosti in zabave za vse generacije.
Program:
Pripravili bomo voden ogled Centra o delfinih ter ustvarjalne delavnice, CNVOS pa bo dogodek obogatil z razstavo stripov ilustratorja Cirila Horjaka ter kratkim kvizom o kohezijskih sredstvih – z lepimi nagradami za sodelujoče.

Program Morigenos:
– od 10:00 do 16:00: prost ogled Centra o delfinih
– ob 14:30: vodeni ogled Centra o delfinih
– ob 15:00: delavnica Jesenski morski svet na kamenčkih
Program CNVOS:
– razstava stripa Cirila Horjaka
– kratek kviz o evropskih kohezijskih sredstvih z lepimi nagradami.

Kraj: Center o delfinih, Tartinijev trg 10, Piran.
Vstop je prost – prinesite le radovednost in dobro voljo!

Razpis za delovno mesto: Projektni vodja (m/ž)

RAZPIS ZA DELOVNO MESTO: PROJEKTNI VODJA m/ž

Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce vabi k sodelovanju projektnega vodjo za delo na področju raziskav, varstva in izobraževanja o morskih sesalcih ter širšega ohranjanja morskega okolja.

OPIS DELOVNEGA MESTA:

Projektni vodja bo odgovoren za načrtovanje, izvajanje, spremljanje in poročanje projektnih aktivnosti v okviru nacionalnih in mednarodnih projektov.
Naloge bodo vključevale:
    • vodenje projektov (načrtovanje, časovnice, finance, nadzor nad izvajanjem),
    • spremljanje poteka projektov, komunikacija in koordinacija s partnerji, nadzor poteka projektov,
    • priprava poročil in komunikacija s financerji in partnerji,
    • sodelovanje pri razvoju novih projektnih idej in prijav na razpise,
    • koordinacija dela,
    • zbiranje, analiza in interpretacija podatkov,
    • organizacija in vodenje sestankov, delavnic in dogodkov,
    • sodelovanje pri ozaveščevalnih in izobraževalnih aktivnostih,
    • vodenje manjših ekip in sodelovanje s prostovoljci in študenti.

POGOJI:

    • Izobrazba najmanj 6/2 stopnje družboslovne ali naravoslovne smeri,
    • vsaj 3 leta izkušenj z vodenjem projektov (zaželene izkušnje z EU projekti),
    • odlične komunikacijske sposobnosti v slovenskem in angleškem jeziku (pisno in ustno),
    • dobro poznavanje MS Office,
    • sposobnost samostojnega in timskega dela, zanesljivost, organiziranost in natančnost,
    • občasno terensko delo,
    • občasen fleksibilen delovni čas,
    • vozniško dovoljenje B kategorije.

ZAŽELENO:

    • poznavanje in zanimanje za področje ohranjanja narave, biologije, naravovarstva,
    • izkušnje z delom na terenu in laboratoriju,
    • poznavanje naprednih programskih orodij za obdelavo podatkov (npr. R, Python)
    • poznavanje geografskih informacijskih sistemov (npr. QGIS)
    • izkušnje na področju izobraževanja mladih in odraslih, dela z ljudmi,
    • poznavanje slovenskih in evropskih okoljskih politik.
Delovno razmerje bo sklenjeno za polni delovni čas 40 ur na teden (100 %), za določen čas 24 mesecev, s trimesečnim poskusnim delom. Začetek dela je predviden konec leta, po dogovoru. Delovno mesto je v Piranu.
Zainteresirane kandidate/-ke vabimo, da najkasneje do 21.09.2025 pošljejo:
    • življenjepis,
    • motivacijsko pismo (do 1 stran),
    • 2-3 reference.
Prijavo pošljite na e-naslov: morigenos@morigenos.org s pripisom “Prijava – Projektni vodja”.

Morigenos sodeluje pri raziskovanju redke vrste kitov okoli Svetega Vincencija in Grenadin

Morigenos sodeluje pri raziskovanju redke vrste kitov okoli Svetega Vincencija in Grenadin

Doc. dr. Tilen Genov iz društva Morigenos je trenutno na Svetem Vincenciju in Grenadinah, kjer sodeluje v mednarodni raziskovalni odpravi, osredotočeni na kite in delfine—zlasti na skrivnostnega pritlikavega kita glavača, eno najslabše poznanih vrst kitov na svetu.
Odpravo vodi dr. Jeremy Kiszka s Florida International University, cilj odprave pa je boljše razumevanje razširjenosti, številčnosti, socialne strukture, ekologije in oglašanja pritlikavega glavača. Ekipa zbira tudi podatke o drugih vrstah, kot so dolgokljuni progasti delfini, pantropski progasti delfini, Fraserjevi delfini in kiti glavači.
Dr. Genov ima pri odpravi pomembno vlogo: upravlja z brezpilotnimi letalniki (droni) za zračno opazovanje in sodeluje pri preučevanju družbene strukture pritlikavih kitov glavačev. Prispeva tudi k splošnemu zbiranju podatkov na terenu. Raziskovalna ekipa uporablja kombinacijo dronov, hidrofonov in foto-identifikacije za preučevanje teh redko opaženih morskih sesalcev.
Raziskava prispeva tako k znanstvenemu razumevanju kot k prihodnjim prizadevanjem za varstvo narave, saj zagotavlja osnovne podatke o še vedno zelo slabo poznani vrsti.
Spremljajte nas za več novosti o tem, kako ekipa razkriva skrivnosti teh globokomorskih potapljačev!

Morigenos na NAK25: o vlogi kitov in delfinov pri blaženju podnebnih sprememb

Morigenos na NAK25: o vlogi kitov in delfinov pri blaženju podnebnih sprememb

Predsednik društva Morigenos, dr. Tilen Genov, je aprila letos sodeloval na Nacionalni konferenci o kakovosti v vzgoji in izobraževanju – NAK25, ki jo organizira Zavod RS za šolstvo. V svojem predavanju z naslovom “Vloga kitov in delfinov pri blaženju podnebnih sprememb” je osvetlil pomen teh morskih sesalcev za delovanje ekosistemov in njihovo ključno vlogo pri spopadanju s podnebnimi izzivi.
Vabljeni k ogledu posnetka predavanja:

Več o konferenci najdete na uradni spletni strani NAK25: nak.zrss.si

Uspešno izvedeno lokalno srečanje na temo sobivanja z morskimi indikatorskimi vrstami

Uspešno izvedeno lokalno srečanje na temo sobivanja z morskimi indikatorskimi vrstami

V torek, 24. junija 2025, smo v Piranu organizirali srečanje na temo sobivanja človekovih pomorskih dejavnosti z delfini in želvami v slovenskem morju. Skupaj s predstavniki lokalnih institucij smo razpravljali o že uveljavljenih dobrih praksah sobivanja, izpostavili pa smo tudi izzive, ki stojijo na poti do boljšega sožitja z morskimi indikatorskimi vrstami. Zbrali smo tudi nekaj predlogov za izboljšave.
Ugotovili smo:
  • da je informiranje javnosti o prisotnosti delfinov in želv v morju ključnega pomena, zlasti pred začetkom poletne turistične sezone;
  • da je potrebnega več dela na negativnem odnosu ribičev do delfinov;
  • da je vzdrževanje dobrega stanja morskega okolja prepogosto zapostavljeno.
Lokalnega srečanja so se udeležili: društvo Morigenos, Uprava za pomorstvo, Postaja pomorske policija Koper, Krajinski park Debeli Rtič, Zavod za ribištvo Slovenije in Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojnih projektov Občine Izola. Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za njihova neprecenljiva mnenja in izkušnje. Skupaj lahko uresničimo trajnostno sobivanje človeka in morskih indikatorskih vrst v Jadransko-Jonski regiji.

Projekt SAMESEA sofinancira Evropska unija prek programa Interreg IPA ADRION.

Spletna stran projekta: https://samesea.interreg-ipa-adrion.eu

Znan je datum 18. Dneva delfinov!

18. Dan delfinov

Vabljeni 2. avgusta 2025 na 18. Dan delfinov – dogodek, ki povezuje ljudi, naravo in morje!
Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce vas že osemnajstič vabi na tradicionalni Dan delfinov. Tudi letos se bomo srečali v Piranu, kjer bomo z raznolikim programom opozarjali na pomen varovanja delfinov in njihovega morskega okolja.
Kaj je namen dogodka?
Predstaviti raziskovanje in varstvo delfinov v slovenskem morju ter približati življenje teh izjemnih živali širši javnosti.
Vstop je prost!
Pridite, sodelujte in podprite prizadevanja za ohranitev delfinov v našem morju. Veselimo se vaše družbe!
Sponzor dogodka je Luka Koper. Pokrovitelj dogodka je Občina Piran.

Poletje je tu – ne pozabimo, da na morju nismo sami

Poletje je tu!

ne pozabimo, da na morju nismo sami

Z začetkom poletne sezone se poveča število plovil in obiskovalcev na slovenski obali, kar občutno vpliva na morski ekosistem in prostoživeče živali, ki si z nami delijo ta prostor. Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce in Uprava Republike Slovenije za pomorstvo ob tem opozarjata na pomen spoštljivega in odgovornega ravnanja na morju.
Morje ob slovenski obali predstavlja pomemben življenjski prostor za številne morske vrste. Med njimi je tudi populacija delfinov vrste velika pliskavka (Tursiops truncatus), ki to območje uporablja za prehranjevanje, razmnoževanje in počitek. V poletnih mesecih so prisotni tudi novorojeni mladiči, ki so še posebej ranljivi. Od pozne pomladi do jeseni so na tem območju prisotne tudi morske želve vrste glavata kareta (Caretta caretta), predvsem mlajši osebki, za katere to območje predstavlja pomembno prehranjevalno in razvojno okolje. V tem času se poveča gostota pomorskega prometa, količina plastičnih odpadkov in raven podvodnega hrupa, kar dodatno obremenjuje morski ekosistem. Plovila povzročajo hrup, ki onemogoča orientacijo in komunikacijo morskih živali – pri delfinih lahko to privede do ločitve matere in mladiča, ki se v hrupnem okolju ne moreta več slišati. Zaradi številčnosti hitrih plovil se povečuje tudi tveganje za nalete plovil, ki so lahko za delfine ali želve usodni.
Dr. Tilen Genov iz društva Morigenos ob tem poudarja: “Morje ni le vir sprostitve in rekreacije za človeka, temveč tudi kompleksno in občutljivo življenjsko okolje številnih vrst. Če bomo znali zanj primerno skrbeti, bomo tudi mi v čistem in zdravem morju bolj uživali“.

Kako lahko sami prispevate k večji varnosti morskih živali?

Upočasnite plovbo
  • Manjša hitrost pomeni manjšo možnost, da povozite delfina ali želvo – še posebej ranljivi so mladiči.
  • Počasnejša vožnja pomeni tudi manj podvodnega hrupa.
Če opazite delfine
  • Ne približujte se jim neposredno – plujte počasi in vzporedno z njihovo smerjo.
  • Če je možno, motor pustite v prostem teku ali ga ugasnite.
  • Ne podite delfinov; če se vam želijo približati, bodo to storili sami.
  • Izogibajte se nenadnim spremembam hitrosti ali smeri.
  • Ohranite razdaljo vsaj 100 metrov.
  • Ne približujte se delfinom, ki imajo mladiče.
  • Ne hranite jih in ne poskušajte z njimi plavati.
  • V njihovi bližini se ne zadržujte dlje kot 15 minut.
  • Svoja opažanja živih, nasedlih ali poginulih delfinov sporočite društvu Morigenos na 031 77 10 77.
Ne odmetavajte odpadkov v morje
  • Plastični odpadki ogrožajo živali – želve, ptice in delfini jih lahko zaužijejo ali se vanje zapletejo, kar pogosto vodi v bolečo smrt.
  • Plastika se razgradi v mikroplastiko, ki konča v prehranjevalni verigi – tudi naši.
 Spoštujte omejitve in pravila gibanja na morju
  • Ne plujte v zavarovanih območjih, kjer je plovba prepovedana.
  • Sidrajte le tam, kjer je dovoljeno – če je možno, uporabite za to namenjene privezne boje ali plovke, da preprečite poškodbe morskega dna in občutljivih habitatov.
Z živalmi ravnajte spoštljivo
  • Ne pozabimo, da tudi živali čutijo strah in bolečino.
  • S polži, raki, meduzami in drugimi živalmi na obali ravnajte spoštljivo in nežno.
  • Če opazite poškodovane ali naplavljene morske želve, pokličite 112.
Upoštevanje pravil plovbe in primernega vedenja na morju ni le stvar ohranjanja morskega okolja, temveč tudi varnosti ljudi”, je povedal Jadran Klinec, direktor Uprave RS za pomorstvo. “Hitra plovba blizu obale ali v zavarovanih območjih ne krši le naravovarstvenega režima, temveč ogroža tudi plavalce. Z odgovornim ravnanjem pokažemo spoštovanje do celotnega prostora, ki si ga delimo z drugimi ljudmi ter z občutljivimi in pogosto ogroženimi vrstami.”
Z odgovornim ravnanjem lahko vsi prispevamo k varnemu življenjskemu prostoru za morske živali in prijetnemu okolju za človeka. Tako ohranjamo pogoje, da lahko na morju tudi v prihodnje uživamo varno, spoštljivo in v sožitju z naravo.