Kaj pa intervencija?

V tem trenutku se verjetno marsikdo sprašuje: »Zakaj pa strokovnjaki živali v vsem tem času niso pomagali?«

Po prvem opažanju so raziskovalci skrbno preučili možnosti posredovanja, vendar so se zaradi številnih omejitev odločili, da poseg ni najboljša izbira. Živali se zaradi njene gibljivosti in vedenja ni bilo mogoče varno približati ali ji mreže odstraniti na daljavo, kar je bistveno omejilo možnosti. Morebitni poskusi ujetja bi lahko povzročili dodatni stres, poškodbe ali celo smrt živali. Ker je bil mladič še odvisen od matere, bi vsak poskus ujetja lahko vodil tudi do ločitve para ali poškodb obeh, kar bi pomenilo dodatno nesprejemljivo tveganje, tako za mladiča kot za mamo. Opazovanja so pokazala, da je bila žival mobilna, v dobrem telesnem stanju in očitno sposobna uspešno loviti, kar je potrjevalo njeno dolgoročno preživetje. Prav tako je kazalo, da utegne mreža ponovno izstopiti iz hrbtne plavuti, kar bi rešilo težavo, saj bi s tem mreža verjetno padla z živali. Raziskovalci so zato ocenili, da je najbolj smiselno nadaljnje spremljanje, saj so možnosti za preživetje ocenili kot razmeroma dobre.

»Marsikdo si predstavlja, da lahko delfina preprosto primemo, dvignemo na čoln, mu odstranimo tujek in mu nato zaželimo srečno pot. Žal pri divjih delfinih zadeve niso tako preproste«, je povedal dr. Tilen Genov, vodja raziskave. »To so velike, težke in gibčne živali, ki se potapljajo in se ne pustijo kar tako ujeti. Prav tako so zelo drugačne od kopenskih sesalcev, kar oteži marsikateri postopek, ki bi sicer deloval pri kopenskih živalih. Na primer, delfinov ni možno uspavati, prav tako pa pri njih obstaja nevarnost t.i. miopatije ujetja, kjer lahko žival pogine zaradi akutnega stresnega odziva. Morebitni ukrepi morajo zato biti zelo premišljeni«, je še povedal.

»Žival je bila v zelo dobri telesni kondiciji«, je povedal so-avtor raziskave dr. Tomislav Paller z Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki je vodil obdukcijo. »Razen poškodb, povezanih s samo mrežo, je bila žival zdrava in v dobri kondiciji, vključno z notranjimi organi, prav tako pa se je uspešno prehranjevala.«

»Zdravstveno stanje ali prognozo je na terenu izredno težko oceniti. Toda obdukcija je pokazala, da je bila naša prvotna ocena pravilna in da je žival imela zelo dobre možnosti za preživetje. Žal pa se njeno drugo srečanje z mrežo ni končalo dobro, toda dokazi kažejo, da je šlo za neodvisen dogodek«, je še povedal dr. Genov.

Vloga ribičev

Avtorja sta v raziskavi izpostavila, da je bilo sodelovanje lokalnih ribičev ključno pri tej raziskavi, saj so ribiči sami obvestili raziskovalce o ujetem delfinu in ga tudi pripeljali v pristan. S tem so omogočili ključni vpogled v dogodek, kar sicer ne bi bilo možno.

»Z ribiči gojimo dolgoletno sodelovanje in medsebojno zaupanje«, je povedal Dr. Genov. »Namesto da žival zavržejo na morju, kot se večinoma dogaja marsikje po svetu, so piranski ribiči žival pripeljali do nas in nam s tem omogočili, da se iz tega kaj naučimo. Njena smrt morda tako ni bila povsem zaman.«

Vsa dejstva kažejo na to, da se delfinka ni ujela v mrežo, ker bi plenila ribe, ujete v njej, temveč je bilo zapletanje verjetno posledica radovednosti, nepazljivosti, neizkušenosti, ali kombinacije le-teh.

Žalosten a poučen primer

Ta študija je v svetovnem merilu redek primer tovrstnega vpogleda v mehanizme in posledice zapletanja v ribiške mreže. Znanstveniki imajo redko možnost združiti opazovanja živih prizadetih živali z natančnimi posmrtnimi preiskavami. Študija odpira pomembna vprašanja o tem, kdaj in kako poseči in jasno kaže na potrebo po premišljenih, za vsak posamezni primer specifičnih odločitvah o posredovanju. Spoznanja na podlagi tega primera so tudi prispevala k oblikovanju globalnih smernic za ukrepanje v primeru zapletanja delfinov v ribiške mreže. Avtorja opozarjata, da je tudi odločitev, da se »ne stori nič« (ob spremljanju situacije) legitimna odločitev. Kljub žalostnemu izidu raziskovalci upajo, da bodo tovrstna spoznanja v prihodnje pomagala pri boljšem razumevanju in preprečevanju tovrstnih dogodkov, kjer bo pomembno vedeti kaj storiti in tudi kaj ne storiti.

Raziskava je dostopna TUKAJ (ali na zahtevo preko maila).