PODPRITE NAS

Category: Uncategorized

Prosto delovno mesto – raziskovalec

Društvo Morigenos išče raziskovalca!

Opis del in nalog glede na področje dela:
  • delo na projektu Interreg
  • znanstveno-raziskovalno delo s področja biologije, ekologije in varstva morskih sesalcev
  • terensko in/ali laboratorijsko delo, analize podatkov, skrb za raziskovalno opremo, vodenje evidenc in baz podatkov
  • pisanje znanstvenih člankov in strokovnih prispevkov, pripravljanje gradiv, sodelovanje na delovnih sestankih, sodelovanje pri pripravi in prijavi projektov
  • sodelovanje pri izobraževalnih aktivnostih po potrebi
  • opravljanje drugih sorodnih del po nalogu nadrejenih
Pogoji za opravljanje dela:
  • izobrazba najmanj 2. bolonjske stopnje (magisterij ali doktorat) s področja biologije, biokemije, varstva okolja ali sorodnih ved
Zahtevana znanja:
  • dobro znanje angleškega jezika (delovni jezik je angleščina)
  • dobro poznavanje osnovnih računalniških programov in spletnega okolja (MS Word, Excel, internet, itd.)
  • sposobnost timskega dela
  • sposobnost samostojnega dela
  • natančnost, odgovornost, zanesljivost.
Naslednje kvalifikacije so zaželjene, a niso pogoj:
  • izpit za voditelja čolna
  • potapljaški izpit
  • poznavanje naprednih programskih orodij za obdelavo podatkov (npr. R, Python)
  • poznavanje geografskih informacijskih sistemov (npr. QGIS)
  • izkušnje z brezpilotnimi letalniki (“droni”)
  • pretekle izkušnje z enega od ali več od naslednjih področij: morska biologija, ekologija živali, molekularna biologija, bioakustika
  • znanje italijanskega jezika
Delovno razmerje bo sklenjeno za polni delovni čas 40 ur na teden (100 %), za določen čas 28 mesecev,  s trimesečnim poskusnim delom, predvidoma od 1.10.2024. Delovno mesto je v Piranu.
Življenjepis in motivacijsko pismo pošljite na morigenos@morigenos.org do 31.08.2024.

Univerza v Plymouthu na gostovanju pri društvu Morigenos v Piranu

UNIVERZA V PLYMOUTHU NA GOSTOVANJU PRI DRUŠTVU MORIGENOS V PIRANU

Društvo Morigenos je med 5. in 9. avgustom gostilo skupino študentov in profesorjev z Univerze v Plymouthu iz Velike Britanije, ki so se udeležili terenskih vaj v okviru univerzitetnega izobraževalnega programa.
Študenti so se podrobno seznanili z različnimi metodami raziskovanja, vključno z opazovanjem delfinov s kopnega in morja, fotoidentifikacijo, vedenjskim vzorčenjem in bioakustiko. Pri tem so imeli večkrat priložnost opazovati delfine v njihovem naravnem okolju in neposredno zbirati podatke o njihovem vedenju, premikih in oglašanju. Program je pod mentorstvom naše znanstvene ekipe vključeval predavanja, terensko delo in zbiranje podatkov, ter reševanje konkretnih problemov v raziskovanju in varstvu morskih sesalcev.
Veseli smo, da smo lahko sodelovali z Univerzo v Plymouthu in študentom omogočili vpogled v naše raziskovalne dejavnosti in tako pomagali usposabljati nove generacije morskih in varstvenih biologov.

17. Dan delfinov v Piranu

17. Dan delfinov

Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce že sedemnajstič organizira tradicionalni dogodek Dan delfinov v Piranu. Tudi letos boste lahko skupaj z nami spoznavali zanimivosti iz sveta delfinov, se preizkusili v različnih raziskovalnih metodah in se udeležili zabavnih, a poučnih aktivnosti.
Namen prireditve Dan delfinov je predstaviti raziskovanje in varstvo delfinov v slovenskem morju ter seznaniti širšo javnost z delfini in njihovim življenjem.
Vaše družbe se že veselimo!

Sponzor dogodka je Luka Koper. Pokrovitelj dogodka je Občina Piran.

Sezona baby booma!

Sezona baby booma!

Z veseljem sporočamo, da smo v zadnjem mesecu srečali kar nekaj mamic z novorojenimi mladiči!

Novorojenčkov ne prepoznamo le po njihovi majhnosti, temveč tudi po navpičnih črtah, t.i. “poporodnih lisah”, ki označujejo način, kako je bil mladiček nameščen znotraj maternice (poporodne gube). Te črte po šestih mesecih izginejo.

Če srečate skupino delfinov z mladičem, je pomembno, da jih ne zasledujete, ampak jim pustite svoj mir, da lahko mamice nemoteno dojijo svoje mladiče. Mladi delfinčki se bodo dojili 2 do 3 leta in so zelo ranljivi, če pride do ločitve od svojih mamic.

Morigenos center o delfinih

Center o delfinih med TOP 20 EU projektov

CENTER O DELFINIH MED TOP 20 EU PROJEKTOV

Skoraj leto dni je minilo od odprtja našega Centra o delfinih, ki je v tem času postal pomembno središče za izobraževanje, raziskovanje in ozaveščanje javnosti o morskih sesalcih ter njihovem okolju. Center je privabil številne obiskovalce, gostil predavanja, delavnice in sestanke ter postal dom Morigenos akademije. S ponosom sporočamo, da je bil projekt Center o delfinih uvrščen med TOP 20 EU projektov v letu 2024.

Namen Centra je približati delfine in njihovo morsko okolje javnosti ter opozoriti na pomen znanosti pri ohranjanju morja. Razstava ponuja vpogled v življenje delfinov in raziskovalno delo društva Morigenos, dopolnjujejo pa jo interaktivni elementi in realistični model delfina. Center predstavlja stičišče med znanostjo in širšo javnostjo, omogoča dostop do znanstvenih informacij na razumljiv, poučen in zabaven način.

Projekt Center o delfinih je pomembno prispeval k lokalnemu in regionalnemu razvoju. Aktivno smo se povezovali z lokalno skupnostjo, izobraževalnimi in znanstvenimi institucijami ter posamezniki. Izvedli smo več kot 60 izobraževalnih programov, v katerih je sodelovalo preko 5000 predstavnikov ranljivih skupin. Ta interakcija je spodbudila ustvarjanje inovativnih mrež in partnerstev za trajnostne projekte, ki prispevajo k ohranjanju narave.

V prvem letu delovanja je Center postal ključni vir informacij o morskih sesalcih in povečal ozaveščenost o pomenu varovanja morskega okolja. Projekt je pozitivno vplival na več kot 11.000 posameznikov v regiji. Z navdušenjem pričakujemo prihodnje izzive in priložnosti za nadaljnje delo na področju varovanja morskega okolja, izobraževanja in ozaveščanja javnosti.

Morigenos akademija uspešno zaključila prvi sklop z EU financiranjem

MORIGENOS AKADEMIJA USPEŠNO ZAKLJUČILA PRVI SKLOP Z EU FINANCIRANJEM

V ponedeljek, 22.05.2024, je naše društvo uspešno zaključilo prvi sklop Morigenos akademije, ki je financirana s strani Evropske unije v okviru projekta Impact4values. Od januarja dalje je na zanimivih tedenskih srečanjih sodelovalo dvajset mladih udeležencev. V tem obdobju je društvo mladim zagotovilo varno in spodbudno okolje znotraj mentorskega programa in izkustvenega učenja.

Na zadnjem srečanju so udeleženci postali mentorji mlajšim kolegom, s čimer bodo prispevali k nadaljnjemu izobraževanju mlajših generacij. Društvo Morigenos se bo v naslednjem sklopu projekta aktivno povezalo z relevantnimi službami istrskih občin ter z njimi skušalo vzpostaviti dolgoročno sodelovanje za nadaljevanje Morigenos akademije.

Srečanja so potekala v Centru za delfine v Piranu in na terenu, v obliki strukturiranih debat in delavnic. Udeleženci so obravnavali pereče in včasih kontroverzne teme, povezane s človekovimi pravicami, podnebnimi spremembami, okoljevarstvom in aktivnim državljanstvom. Mladi so skozi lastno raziskovanje oblikovali svoja mnenja in se obenem poskušali vživeti v stališča drugih strani.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

Interreg partners

Vpogled v morje: Izboljšanje varstva in upravljanja severnega Jadrana s spremljanjem biotske raznovrstnosti z okoljsko DNA (eDNA) in vključevanjem javnosti

VPOGLED V MORJE: IZBOLJŠANJE VARSTVA IN UPRAVLJANJA SEVERNEGA JADRANA S SPREMLJANJEM BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI Z OKOLJSKO DNA (eDNA) IN VKLJUČEVANJEM JAVNOSTI

Društvo Morigenos je pretekli teden v Piranu gostilo prvi sestanek projekta SeaInsights (Vpogled v morje: Izboljšanje varstva in upravljanja severnega Jadrana s spremljanjem biotske raznovrstnosti z okoljsko DNA (eDNA) in vključevanjem javnosti), ki ga je pridobilo v sodelovanju s slovenskimi in italijanskimi partnerji. Projekt v skupni vrednosti 798.000 €, ki bo trajal dve leti, je bil izbran na razpisu Interreg Italija-Slovenija. Cilj projekta je izboljšati kapacitete za varstvo občutljive biotske raznovrstnosti Severnega Jadrana, ki je znan po svojem bogatem in raznolikem ekosistemu, ki pa ga danes ogrožajo prekomerno izkoriščanje, onesnaževanje in podnebne spremembe.

Sestanek v Centru o delfinih

Projekt vključuje več pristopov, med drugim uporabo okoljske DNA za spremljanje morske biotske raznovrstnosti; uskladitev in izboljšanje metod spremljanja in podatkovnih zbirk za delfine; razvoj novih genetskih markerjev; razvoj in testiranje inovativnih orodij za zbiranje vzorcev eDNA za individualno identifikacijo morskih sesalcev; študijo o kulturnih ekosistemskih storitvah, ki jih zagotavljajo morski in obalni ekosistemi; pripravo praktičnih smernic za čezmejno varstvo in spremljanje morskih sesalcev in morske biotske raznovrstnosti; ter ozaveščanje in spodbujanje trajnostnih praks v skladu z vrednotami lokalnih skupnosti.

V projektu poleg društva Morigenos sodelujejo še Univerza v Ljubljani kot vodilni partner, podjetje DivjaLabs, Univerza v Padovi, podjetje Shoreline in nevladna organizacija Dolphin Biology and Conservation, kot pridruženi partnerji pa še Javni zavod Krajinski Park Strunjan, Krajinski park Debeli rtič, Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte občine Izola, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina.

Društvo Morigenos v okviru projekta vodi delovni sklop »Razvoj in testiranje inovativnih orodij za vzorčenje in individualno genotipizacijo eDNA«, v okviru katerega bomo razvijali inovativni pristop za identifikacijo morskih sesalcev na individualni ravni, z delfini iz Tržaškega zaliva kot modelno vrsto, za izboljšanje znanja o severnojadranski populaciji delfinov in prispevanje novih pristopov k ohranjanju morskih krovnih plenilcev.

Novi predsednik Evropskega združenja za kite in delfine

NOVI PREDSEDNIK EVROPSKEGA ZDRUŽENJA ZA KITE IN DELFINE

Pretekli teden je v Catanii (Italija) potekala 35. konferenca Evropskega združenja za kite in delfine (European Cetacean Society, ECS). Združenje je bilo ustanovljeno leta 1987, z namenom napredovanja znanstvenega raziskovanja in varstva morskih sesalcev, ter širjenja informacij znotraj znanstvene skupnosti ter s širšo javnostjo. Njegovo delovanje koordinira svet, sestavljen iz enajstih članov, ki jih izvolijo člani združenja.
Z velikim ponosom sporočamo, da je bil naš predsednik dr. Tilen Genov, v Catanii izvoljen za novega predsednika Evropskega združenja za kite in delfine (mandatno obdobje 2024 – 2028).
Iskrene čestitke Tilen!

Pustno srečanje

Pustno srečanje

V društvu Morigenos raziskovalno delo jemljemo zelo resno. Resno pa jemljemo tudi pustni čas. Zato smo se danes na teren odpravili temu primerno, saj si tudi mi radi privoščimo nekaj igrivosti. Nismo pa bili igrivi samo mi, družbo nam je delala razposajena skupina delfinov, med katerimi je bil po več mesecih premora tudi “naš” Morigenos. Morigenos je eden izmed najpogosteje opaženih delfinov v slovenskem morju in je eden izmed prvih identificiranih delfinov pri nas. Prvič smo ga srečali leta 2003 v Mesečevem zalivu pri Strunjanu, od takrat pa ga srečujemo vsako leto, torej že več kot 20 let.

Kiti in delfini v Jadranu: Kaj vse vemo o njih?

KITI IN DELFINI V JADRANU: KAJ VSE VEMO O NJIH?

Izšla je pregledna študija o kitih in delfinih v Jadranskem morju, v kateri je sodelovalo tudi društvo Morigenos. V obsežni študiji so znanstveniki pregledali in strnili doslej obstoječe znanje o jadranskih kitih in delfinih in podali smernice za njihovo dolgoročno varstvo. Študija je bila objavljena v znanstveni reviji Acta Adriatica.
V novi pregledni študiji so raziskovalci opravili izredno obsežen pregled obstoječe literature o kitih in delfinih v Jadranskem morju in strnili izsledke različnih raziskav. Obravnavali so vse vidike različnih vrst kitov in delfinov, ki živijo na tem območju: njihovo razširjenost, številčnost, genetsko strukturo, vedenje, grožnje, itd. Pregledne študije predstavljajo nekakšno sintezo znanja, ki ga sestavljajo različne posamezne raziskave.
Objavljena študija kaže na večplastnost stanja v Jadranu. Po eni strani je pestrost vrst kitov in delfinov v tem morju večja kot si verjetno marsikdo predstavlja: tukaj stalno živi kar pet vrst, še dve pa se občasno pojavljata. Kiti in delfini so plenilci na vrhu morskih prehranjevalnih spletov, zato imajo v morskih ekosistemih pomembno vlogo. Njihova prisotnost v Jadranskem morju je s tega vidika dober znak. Po drugi strani pa je Jadransko morje eno od najbolj obremenjenih sredozemskih območij, izpostavljeno mnogim človeškim dejavnikom, ki negativno vplivajo na stanje morskih ekosistemov in neposredno ogrožajo tudi jadranske kite in delfine.
In katere vrste torej imamo v Jadranu? Najštevilčnejša vrsta je progasti delfin (Stenella coeruleoalba), ki živi v globokem južnem Jadranu (v Sloveniji jih zabeležimo redko). Druga najštevilčnejša vrsta, ki je tudi najbolj razširjena po celotnem Jadranu, je velika pliskavka (Tursiops truncatus), ki živi tudi pri nas v slovenskih vodah in ki jo raziskovalci društva Morigenos preučujejo že več kot 20 let. V Jadranu je bil nekoč pogost tudi navadni delfin (Delphinus delphis), ki pa je danes izredno redek. V južnem Jadranu sta v manjšem številu prisotna še okrogloglavi delfin (Grampus griseus) in pa Cuvierjev kljunati kit (Ziphius cavirostris). Slednji je absolutni svetovni rekorder v potapljanju na dah, saj se lahko potopi tudi do 3000 m in pod vodo ostane več kot tri ure. Občasno se pojavljata tudi brazdasti kit (Balaenoptera physalus), ki se vsake toliko pojavi tudi v Sloveniji, ter kit glavač (Physeter macrocephalus), druge vrste pa Jadransko morje obiščejo izredno redko. Med njimi je recimo kit grbavec (Megaptera novaeangliae), ki je leta 2009 dva meseca bival v slovenskih vodah.
Kljub tem podatkom je stanje kitov in delfinov v Jadranu danes slabše kot je bilo pred nekaj desetletji. V obdobju med 19. in sredino 20. stoletja je bilo v Jadranu namerno pobitih na tisoče delfinov, kar je med drugim vodilo v skoraj popolno izginotje navadnega delfina. Danes se jadranski kiti in delfini soočajo z mnogimi grožnjami, ki vključujejo skupne učinke degradacije in izgube habitatov, prekomernega izlova njihovega plena, naključne smrtnosti v ribolovnih orodjih, antropogenega hrupa, plastičnih odpadkov, kemičnega onesnaženja in podnebnih sprememb. Jadran je zaradi svoje polzaprtosti in relativne plitvosti še posebej občutljiv ekosistem, med drugim pa je tudi morje, kjer je kočarjenje (ribolov z vlečnimi mrežami) najbolj intenzivno na svetu.
Vodilni avtor študije dr. Giovanni Bearzi navaja: »V preteklosti so delfine obravnavali kot škodljivce, njihovo ubijanje pa je bilo pogosto in razširjeno, predvsem zaradi zmanjšanja konfliktov z ribištvom. V Jadranskem morju so kampanje za iztrebljanje delfinov spodbujali organi, pristojni za upravljanje ribištva, in ti poboji so se izvajali več kot stoletje, vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja.«
»Danes vemo, da veliki plenilci, kot so denimo kiti, delfini in morski psi, niso škodljivci, temveč v morskih ekosistemih igrajo izredno pomembno vlogo« je povedal so-avtor študije doc. dr. Tilen Genov, predsednik društva Morigenos in predavatelj na Univerzi na Primorskem. »Podatki so jasni: če želimo zdravo in bogato morje, od katerega smo odvisni tudi ljudje, potrebujemo zdrave populacije velikih morskih plenilcev.«
Avtorji verjamejo, da bo objavljena študija služila kot koristen vir informacij za raziskovalce v tej regiji, študente, odločevalce, ter vse tiste, ki jih zanimajo jadranski kiti in delfini, obenem pa bo koristna podlaga in osnova za prihodnje raziskave.
Študija je dostopna na tem naslovu: https://acta.izor.hr/ojs/index.php/acta/article/view/1422.

Prvo srečanje z delfini v letu 2024

Prvo srečanje z delfini v letu 2024

Z velikim veseljem delimo novico o našem prvem srečanju z delfini v letošnjem letu. Včeraj zjutraj smo namreč med terenskim delom v Piranskem zalivu srečali skupino delfinov, med katerimi smo takoj prepoznali nekaj dobro znanih plavuti, kot so npr. Neptun, Olaf, Galatea in Natali, nekatere tudi s svojim naraščajem. Nekatere od teh delfinov sedaj poznamo že več kot 20 let. Še posebej pa smo se razveselili, ko smo ugledali še eno posebno plavut: se še spomnite lanske majske zgodbe, ko je piranski ribič rešil nesrečnega (in nato vendarle srečnega) delfina, ki se je ujel v ribiško mrežo? Po zbiranju vaših predlogov smo ga takrat poimenovali Srečko. Včeraj smo ga opazili, ko je s svojimi prijatelji razposajeno plaval nedaleč od našega raziskovalnega čolna, kar potrjuje, da je bila lanska reševalna akcija tudi dolgoročno uspešna. Hvala, ker nas spremljate in podpirate pri naših prizadevanjih za varstvo teh zanimivih bitij.