PODPRITE NAS

Category: Uncategorized

IUCN delovna skupina za zavarovana območja morskih sesalcev praznuje

IUCN delovna skupina za zavarovana območja za morske sesalce praznuje

IUCN (The International Union for Conservation of Nature – Svetovna zveza za varstvo narave) delovna skupina za zavarovana območja za morske sesalce praznuje deseto obletnico. Ustanovljena je bila z namenom, da bi znanstveno ocenila in identificirala ključna območja, ki so pomembna za ohranjanje morskih sesalcev, kot so kiti, delfini in pliskavke ali IMMA (Important Marine Mammal Areas Pomembna območja za morske sesalce).
“Želeli smo dati glas znanstveni skupnosti – tistim, ki jih zanima prostorska zaščita kitov, kot tudi samim kitom in drugim morskim sesalcem,” pravi Erich Hoyt, sopredsednik in soustanovitelj delovne skupine skupaj z Giuseppejem Notarbartolom di Sciara. “Da bi to dosegli,” dodaja Notarbartolo di Sciara, “smo potrebovali preprosto, a avtoritativno orodje za ohranjanje, ki bi ga lahko uporabljali morski prostorski načrtovalci, upravljalci zavarovanih morskih območij, znanstveniki in drugi odločevalci. S tem bi kitom, delfinom in drugim morskim sesalcem dali mesto za pogajalsko mizo in možnost pridobivanja zavarovanega habitata.”
Kljub 10. obletnici praznovanja delovne skupine, pa so nekatera pomembna območja za morske sesalce že v nevarnosti. V Črnem morju je šest IMMA območij, ki so bili ustvarjeni okrog habitata ogroženih delfinov in pliskavk ob ukrajinski obali. Trenutno pa se ta območja nahajajo na območjih vojnih konfliktov. Črnomorske pristaniške pliskavke (Phocoena phocoena relicta), velike pliskavke (Tursiops truncates ponticus) in navadni delfini (Delphinus delphis ponticus) so vedno pogosteje najdeni nasedli na obali ali kot žrtve plavajočih min. V zgornjem zalivu Kalifornije je število kalifornijskih rjavih pliskavk (Phocoena sinus) dramatično upadlo in se ocenjuje na le 10 preživelih posameznikov. Kljub številnim prizadevanjem za ohranitev te vrste je možnost, da ta vrsta izgine velika.
“Praznujemo deseto obletnico ustanovitve delovne skupine,” pravi podpredsednica delovne skupine Gill Braulik, “in že vidimo hudo degradacijo habitata v nekaterih IMMA območjih.”
Do danes je delovna skupina pregledala 72% globalnih oceanov in identificirala 242 pomembnih območij za morske sesalce. Članstvo delovne skupine se je razširilo in trenutno vključuje več kot 60 članov z vsega sveta. Vsako IMMA območje je prešlo skozi postopek nominacije strokovnjakov in nato strokovne revizije. Skoraj 300 znanstvenikov je sodelovalo v eni ali več tedenskih delavnicah, ki so bile organizirane v 10 regijah in s tem postalo ambasadorjev IMMA območij, najbolj zagnani med njimi pa so postali koordinatorji IMMA območij za svojo regijo.
“Eno od teh območij je tudi severni Jadran”, je povedal dr. Tilen Genov iz društva Morigenos, sicer eden od koordinatorjev delovne skupine za Sredozemlje.Severni Jadran je bil opredeljen kot pomembno območje za morske sesalce na podlagi raziskav društva Morigenos ter kolegov iz Italije in Hrvaške.
IUCN delovna skupina še naprej širi svoje delo in sodeluje z različnimi organizacijami in upravljalci morskega prostora z namenom zaščite ključnih območji in preprečitve izgube biotske raznovrstnosti morskih sesalcev.

Onkraj meja: Raziskovanje genetske povezanosti sredozemskih delfinov

Onkraj meja: Raziskovanje genetske povezanosti sredozemskih delfinov

 
 
Raziskovalci društva Morigenos so v sodelovanju s kolegi iz različnih delov Sredozemlja in drugih delov Evrope izvedli obsežno študijo o populacijski strukturi in genetski povezanosti velikih pliskavk v severovzhodnem Sredozemskem morju. Ta vrsta je znana po visoki zvestobi določenim območjem, kar pomeni, da se osebki posamezne populacije najraje zadržujejo na specifičnih območjih. Študija se je osredotočala predvsem na Jadransko morje in sosednje regije, pri čemer so bili vzorci pridobljeni iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Grčije. Študija je bila objavljena v znanstveni reviji Conservation Genetics.

 

Z genetskimi analizami so raziskovalci dobili vpogled v populacijsko strukturo in genetsko povezanost teh delfinov. V raziskavi je bilo največji genetskih vzorcev prav iz Tržaškega zaliva, zagotovilo pa jih je društvo Morigenos, kar je prineslo ključne podatke za razumevanje dinamike populacij teh morskih sesalcev. Študija je razkrila veliko zvestobo oz. pripadnost delfinov določenim območjem, kot so Ambracijski zaliv v Grčiji, hrvaški otoški arhipelagi ter Tržaški zaliv, kamor spada tudi slovensko morje. Toda raziskava je pokazala tudi, da te populacije niso popolnoma izolirane druga od druge; med njimi prihaja do premikov in genskega pretoka, kar kaže na stabilno metapopulacijo. Populacija iz Ambracijskega zaliva je izstopala zaradi svoje posebnosti, majhnosti, izoliranosti in občutljivosti na pritiske, ki jih povzroča človek. Zanimivo pa je, da je študija pokazala genetsko povezanost med delfini iz Ambracijskega in Tržaškega zaliva, kar je bilo nepričakovano.

 

Ta skupni napor poudarja pomen mednarodnega sodelovanja pri raziskovanju in varstvu morja. Raziskovalci so v tej raziskavi uspeli tudi uspešno povezati genetske podatke z informacijami iz različnih dolgoročnih študij, kot je na primer tista, ki jo izvaja društvo Morigenos v Tržaškem zalivu.

 

Razumevanje genetske povezanosti in populacijske dinamike je ključno za oblikovanje učinkovitih čezmejnih strategij varstva. Kljub izzivom pri natančnem določanju meja posameznih populacij zaradi omejitev pri vzorčenju in ločljivosti metod študija poudarja pomen prepoznavanja in ohranjanja edinstvenih značilnosti posameznih lokalnih populacij delfinov.

 

Znanstveni članek je dostopen na tem naslovu.

Morigenos akademija v Piranu

Morigenos Akademija v Piranu: Vabljeni Učenci Zadnjih Dveh Razredov Osnovne Šole in Dijaki Srednjih Šol!

O Projektu

Morigenos Akademija je projekt, ki si prizadeva vzpostaviti skupnost mladih, ki jim ni vseeno za naravo in skupnost, v kateri živijo. Namenjen je mladim iz zadnjih dveh razredov osnovne šole in srednjih šol s ciljem, da jim v Piranu omogočimo aktivno, izobraževalno in družbeno koristno preživljanje prostega časa skozi celo leto.

Zakaj se nam pridružiti?

  • priložnost imate sodelovati v 16 tedenskih srečanjih v našem Centru o delfinih, ki obravnavajo različne teme; od raziskovanja delfinov in ohranjanja biotske raznovrstnosti, do aktivnega državljanstva in umetne inteligence. Pripravili smo tudi zanimive delavnice (npr. izdelovanje papirja iz morskih resursov) ter terenske dneve;
  • postanete del gibanja, ki ozavešča in izobražuje o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo naše morje, ekosistem in globalno okolje;
  • razvijate svoje potenciale in postanete družbeno odgovorni državljani.

Kaj želimo doseči?

  • zmanjšati osredotočenost na sezonske aktivnosti v Piranu in zagotoviti mladim možnosti za vključevanje v lokalno skupnost;
  • spodbuditi občino Piran, da poleg turizma enako pozornost nameni tudi mladim in njihovemu razvoju;
  • nuditi mladim varno in spodbudno okolje, ki zmanjšuje možnost nezdravega preživljanja prostega časa.

Kdaj se bo Akademija izvajala?

Začetek srečanj bo januarja 2024. Srečanja bodo potekala ob ponedeljkih v popoldanskem času v Centru o delfinih v Piranu. Prijavljenim bomo sporočili točno uro pričetka izvajanja v začetku decembra.

Kako se prijaviti?

Za prijavo na Morigenos Akademijo preprosto kliknite na spodnjo povezavo, kjer boste našli prijavni obrazec, ki ga lahko prenesete, izpolnite in pošljete poslikanega ali poskeniranega nazaj na naš e-mail naslov morigenos.center@gmail.com, po pošti na naslov:
Društvo Morigenos
Kidričevo nabrežje 4
6330 Piran
ali pa ga prinesete osebno v naš Center o delfinih, ki se nahaja na Tartinijevem trgu 10 v Piranu.
📥 Prijavni obrazec za Morigenos akademijo
Ne zamudite te enkratne priložnosti za učenje, rast in aktivno sodelovanje v vaši skupnosti. Pridružite se nam in skupaj bomo naredili pozitivno spremembo! Ker je število mest omejeno, čimprej potrdite svojo udeležbo! Z akademijo pričnemo januarja 2024!

Lov na zaklad v Škocjanskem zatoku

LOV NA ZAKLAD V ŠKOCJANSKEM ZATOKU

Pomagajte delfinčku Morigenosu in njegovi prijateljici čapljici Zori očistiti Škocjanski zatok in odkriti zaklad!
Družine in otroci, lepo vabljeni na vodeni lov na zaklad v družbi društva Morigenos in Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Dobimo se v nedeljo, 1. oktobra, ob 10. uri pred centrom za obiskovalce v Škocjanskem zatoku.
Obvezne prijave sprejemamo na naš e-naslov: morigenos.center@gmail.com do petka, 29. septembra. Vstop je brezplačen.
Dogodek je finančno podprla Mestna občina Koper.

Prihaja 16. Dan delfinov

PRIHAJA 16. DAN DELFINOV

Društvo Morigenos že šestnajstič organizira tradicionalni dogodek Dan delfinov v Piranu, ki bo tokrat v nedeljo, 24. septembra. Tudi letos boste lahko skupaj z nami spoznavali zanimivosti iz sveta delfinov, se preizkusili v različnih raziskovalnih metodah in se udeležili zabavnih, a poučnih aktivnosti.
Namen prireditve Dan delfinov je predstaviti raziskovanje in varstvo delfinov v slovenskem morju ter seznaniti širšo javnost z delfini in njihovim življenjem.
Lepo vabljeni!
Sponzorji dogodka so Luka Koper, Obalne lekarne Koper in Okolje Piran.

Društvo Morigenos na Evropskem tednu mobilnosti

DRUŠTVO MORIGENOS NA EVROPSKEM TEDNU MOBILNOSTI

V soboto, 16. septembra, se bomo predstavili na Festivalu trajnostne mobilnosti v Kopru, ki ga v okviru Evropskega tedna mobilnosti organizira Mestna občina Koper. Na naši stojnici boste lahko med 9. in 13. uro izvedeli vse o delfinih, se preizkusili v igri spomina in izvedeli, kako vpliva hrup pomorskega prometa na delfine in druge morske organizme.
Lepo vabljeni!
Izvedbo aktivnosti je finančno podprla Mestna občina Koper.

Umetna inteligenca za prepoznavanje kitov in delfinov

UMETNA INTELIGENCA ZA PREPOZNAVANJE KITOV IN DELFINOV

Društvo Morigenos je sodelovalo pri razvoju novih orodij umetne inteligence za izboljšano raziskovanje kitov in delfinov. Društvo je v globalni mednarodni raziskavi prispevalo podatke za razvoj novega modela t.i. globokega učenja za identifikacijo kitov in delfinov. Raziskava je bila objavljena v prestižni znanstveni reviji Methods in Ecology and Evolution.
Pri raziskovanju kitov in delfinov ključno vlogo igra zmožnost prepoznavanja posameznih osebkov. Če vemo kdo je kdo med delfini ali kiti, lahko s tem med drugim spremljamo njihove migracije, ugotavljamo kakšna je njihova socialna struktura in, kar je še najbolj pomembno, koliko jih je. Mnoge vrste kitov in delfinov na svojih telesih nosijo različne naravne oznake, po katerih je osebke možno ločiti med seboj – kot prstni odtis ali obraz pri ljudeh. Mnoge vrste delfinov, vključno z velikimi pliskavkami ob slovenski obali, je možno prepoznavati po naravnih oznakah na hrbtnih plavutih. Nekatere druge vrste, kot je denimo kit grbavec, je možno prepoznavati po naravnih vzorcih na spodnji strani repne plavuti. Tej metodi rečemo foto-identifikacija, saj raziskovalci živali fotografiramo in jih na podlagi fotografij naravnih oznak identificiramo.

 

Hrbtne plavuti delfinov iz Tržaškega zaliva, po katerih raziskovalci društva Morigenos prepoznavamo posamezne osebke. V 20 letih raziskav smo pri nas zabeležili že preko 400 osebkov, približno 150 pa jih na tem območju živi stalno.

Raziskovalec društva Morigenos pri fotografiranju delfinov za individualno identifikacijo.

Toda natančno pregledovanje tisočih in tisočih fotografij je naporno in zamudno delo. Znanstveniki morajo poskrbeti, da imajo čim večji nabor ustreznih fotografij. Hkrati pa mora biti identifikacija osebkov tudi natančna in točna, če želimo, da so ti podatki zanesljivi in uporabni. V zadnjih letih je prišlo do velikega napredka na področju uporabe umetne inteligence za individualno identifikacijo človeških obrazov in različnih živali, vendar je za vsako vrsto potrebno razvijati nove modele. V novi raziskavi pa je 56 raziskovalcev s 6 celin združilo moči in razvilo novi model za večvrstno identifikacijo kitov in delfinov. V raziskavo je bilo vključenih kar 25 vrst kitov in delfinov s celega sveta, med drugim tudi velike pliskavke iz Tržaškega zaliva, ki jih v društvu Morigenos preučujemo že več kot 20 let.
»Z vidika varstva populacij je zelo koristno, če lahko prepoznamo iste osebke v daljšem časovnem obdobju, saj lahko vidimo, katera območja posamezni osebki uporabljajo« je povedal Philip Patton, doktorski študent na Univerzi na Havajih ter vodilni avtor raziskave. »Prav tako lahko s temi informacijami ocenjujemo velikost populacij in njihov trend.«
Novi model je zasnovan na tehnologiji prepoznavanja človeških obrazov. Izkazal se je za zelo zanesljivega, ne zgolj za eno vrsto, temveč za več različnih vrst kitov in delfinov.
»Ta novi pristop k identifikaciji kitov in delfinov bo vplival na učinkovitost procesiranja foto-identifikacijskih podatkov na globalni ravni« je povedal dr. Tilen Genov iz društva Morigenos, soavtor raziskave. »Pripomogel pa bo tudi pri našem delu tu, v severnem Jadranu, saj bo z avtomatizacijo procesiranja podatkov naše delo učinkovitejše in hitrejše.«

Kite grbavce raziskovalci prepoznavajo predvsem po naravnih vzorcih na repnih plavutih.

Ta model bo možno aplicirati tudi na druge vrste živali, tako morske kot kopenske. Model je prosto dostopen v obliki kode na repozitoriju GitHub in v obliki grafičnega uporabniškega vmesnika na Happywhale.com.
Društvo Morigenos delfine v Tržaškem zalivu in okoliških vodah preučuje od leta 2002, s poudarkom na raziskavah velikosti in razširjenosti populacije, vedenja, socialne in genetske strukture ter vplivov človeških aktivnosti na delfine, prav tako pa sodeluje pri preučevanju kitov in delfinov drugod po svetu.
Članek je prosto dostopen na naslednjem naslovu: https://doi.org/10.1111/2041-210X.14167

Program za 16. Dan delfinov je tu!

PROGRAM ZA 16. DAN DELFINOV JE TU!

 
Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce že šestnajstič organizira tradicionalni dogodek Dan delfinov v Piranu.
 
Tudi letos boste lahko skupaj z nami spoznavali zanimivosti iz sveta delfinov, se preizkusili v različnih raziskovalnih metodah in se udeležili zabavnih, a poučnih aktivnosti.
 
 
Namen prireditve Dan delfinov je predstaviti raziskovanje in varstvo delfinov v slovenskem morju ter seznaniti širšo javnost z delfini in njihovim življenjem.
 
 
Vaše družbe se že veselimo!
 
 
 
 
Sponzor dogodka in Centra o delfinih je Luka Koper.

Moja zgodba dela z naravo

MOJA ZGODBA DELA Z NARAVO

V sklopu projekta Izobraževalno-raziskovalni Center o delfinih, ki sta ga sofinancirala Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, smo izvedli aktivnost Delo z naravo. Za mlade smo organizirali predstavitev različnih naravovarstvenih organizacij, društev in muzejev ter jih vzpodbudili k sodelovanju (bodisi v obliki prostovoljstva bodisi kot praksa).
Akcija se je izkazala za zelo uspešno, mladi so pridobili veliko izkušenj, ki so jih strnili na papir za našo publikacijo Moja zgodba dela z naravo.
 
Publikacijo in vtise udeležencev si lahko preberete s klikom na spodnjo fotografijo.
 
Lepo vabljeni k branju.
 

Kaj storiti, če na morju opazite delfine?

KAJ STORITI, ČE NA MORJU OPAZITE DELFINE?

V poletnih mesecih, ko čas pogosto preživljamo v bližini morja, lahko velikokrat opazimo najrazličnejše morske prebivalce, med drugim tudi delfine, ki v našem morju stalno prebivajo.
 
Za vas smo pripravili nekaj napotkov, kako opazovati oz. se približati tem čudovitim bitjem.
 
Kadar srečate delfine na morju, vas prosimo, da pokažete spoštovanje ter upoštevate naslednja ključna pravila:
  • upočasnite ali ustavite plovilo v bližini delfinov;
  • če se jim želite približati, storite to počasi in plujte vzporedno z njimi;
  • če je možno, imejte motor plovila v nevtralnem položaju ali ugasnjen;
  • ne podite delfinov; če se vam želijo približati, bodo to storili sami;
  • ohranite razdaljo vsaj 100 m;
  • izogibajte se nenadnim spremembam hitrosti ali smeri;
  • v njihovi bližini se ne zadržujte dlje kot 15 minut;
  • ne približujte se delfinom, ki imajo mladiče;
  • ne poskušajte jih hraniti ali plavati z njimi.
 

Plovila, s katerimi se vozimo zaradi užitka, zabave ali drugih razlogov, lahko motijo delfine v njihovem vsakodnevnih aktivnostih in onemogočajo njihovo normalno gibanje.
Zvoki plovil, ki skozi vodo potujejo veliko hitreje kot po zraku, lahko delfine zmedejo, prestrašijo in povzročijo stres. Podvodni hrup prav tako onemogoča njihovo zmožnost iskanja hrane, orientacije in medsebojnega sporazumevanja.
Če opazite udarce z repom po gladini, to pogosto pomeni, da so živali vznemirjene in razdražene. V tem primeru priporočamo, da jih pustite pri miru. Ko se odločite oditi, storite to počasi. Hitrost postopoma povečujte šele, ko je plovilo več kot 200 m oddaljeno od živali.
Zaradi vaše in njihove varnosti ne poskušajte plavati ali se potapljati z delfini, ne hranite jih in ne poskušajte se jih dotakniti. Prav tako vas prosimo, da v morje ne mečete plastičnih vrečk in drugih smeti, saj jih lahko delfini in druge živali zaužijejo in zaradi tega poginejo.

Prosimo pa vas tudi, si ob opažanju zabeležite nekaj podatkov, ki so za nas pomembni:
  • datum in točen čas opažanja;
  • lokacijo, kjer ste opazili delfine;
  • ocenjeno število živali
in nas čimprej pokličete na 031 77 10 77.

Dan delfinov

DAN DELFINOV V PIRANU

 
 
 
Lepo vabljeni na že 16. Dan delfinov v Piranu! Tudi letos boste lahko skupaj z nami spoznavali zanimivosti iz sveta delfinov, se preizkusili v različnih raziskovalnih metodah in se udeležili zabavnih, a poučnih aktivnosti.
Namen prireditve Dan delfinov je predstaviti raziskovanje in varstvo delfinov v slovenskem morju ter seznaniti širšo javnost z delfini in njihovim življenjem.
Program razkrijemo kmalu.
Vaše družbe se že veselimo!