PODPRITE NAS

Raznolikost kitov in delfinov v sredozemskem morju

Jadransko morje je del večjega Sredozemskega morja in predstavlja njegovo najsevernejšo točko. Razmejuje Apeninski in Balkanski polotok in na jugu sega od Otrantskega preliva, ki povezuje Jadransko morje z Ionskim morjem. Države, ki imajo obalo na Jadranskem morju, so: Italija, Slovenija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Albanija.
Beseda »kit« označuje širšo skupino morskih sesalcev, katerih telo je prilagojeno na življenju v vodi tako. Zrak dihajo s pljuči. V Sredozemskem morju skupno živi kar 11 vrst kitov, med katere štejemo tudi delfine. 8 vrst lahko najdemo tudi v Jadranskem morju in sicer: veliko pliskavko (Tursiops truncatus), navadnega delfina (Delphinus delphis), progastega delfina (Stenella coeruleoalba), okrogloglavega delfina (Grampus griseus), mrko pliskavko (Globicephala melas), Cuvierjevega kljunatega delfina (Ziphius cavirostris), brazdastega kita (Balaenoptera physalus) in občasno tudi kita glavača (Megaptera novaeangliae).

1. Velika pliskavka (Tursiops truncatus)

Velika pliskavka je ena najbolj prepoznavnih vrst delfinov na planetu. Najdemo jo lahko praktično v vseh morjih in oceanih, razen v polarnih območjih. Predstavlja tudi najpogostejše pojavljeno vrsto delfinov v obalnih regijah Sredozemskega morja ter v Jadranskem morju. Velika pliskavka je edina vrsta delfinov, ki stalno prebiva v severnem Jadranskem morju in jo lahko redno opazimo tudi v slovenskem morju. Več o osnovni biologiji velike pliskavke lahko preberete TUKAJ.
Kljub temu da vzdolž obale Jadrana prebiva več ločenih populacij velike pliskavke, je dokazano, da med skupinami poteka genetska izmenjava. Poročano je bilo, da je en posamezni delfin velike pliskavke namreč preplaval več kot 2000 kilometrov od severnega Jadrana do Ligurijskega morja.
Glede na Rdeči seznam ogroženih vrst, ki ga pripravlja Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN – International Union for Conservation of Nature), velika pliskavka ni uvrščena med ogrožene vrste. Vendar pa ne smemo spregledati dejstva, da večina teh delfinov živi v močno urbaniziranih obalnih območjih, v neposredni bližini človeka, kar pomeni, da ima človeška dejavnost velik vpliv na njihovo življenje. Velike pliskavke so pomemben del ekosistema, saj predstavljajo vrh prehranjevalne verige in so odličen pokazatelj stanja v okolju. Da bi ohranili uravnotežene morske ekosisteme, je nujno, da si prizadevamo za zaščito vseh vrst, ki naseljujejo morje.

2. Progasti delfin (Stenella coeruleoalba)

Progasti delfin se od velike pliskavke razlikuje po tem, da je manjši in drugače obarvan. Po hrbtu ima značilne temne proge, po katerih je tudi dobil ime. Danes je progasti delfin najštevilčnejša vrsta v Sredozemskem in južnem Jadranskem morju. Njegovo omejeno pojavljanje v Jadranskem morju je verjetno posledica oceanografskih dejavnikov, saj ta vrsta delfinov raje prebiva v večjih globinah, kjer se predvsem hrani z glavonožci in epipelaškimi ribami (ribami iz pasu morja do 200 metrov globine).
Progasti delfini običajno živijo v večjih skupinah, ki lahko štejejo tudi do nekaj sto osebkov. Kljub temu so v severnem Jadranu opaženi posamezni osebki ali manjše skupine, ki štejejo le do tri osebke.
Glede na IUCN rdeči seznam trenutni status ohranjenosti progastega delfina ni zaskrbljujoč.

3. Navadni delfin (Delphinus delphis)

Navadni delfin je najbolj razširjena vrsta delfinov na svetu. Populacija je ocenjena na okoli šest milijonov osebkov. Prepoznavni so po značilnih oznakah v obliki peščene ure v odtenkih rumene in sive. So manjši od delfinov vrste velike pliskavke in dosežejo dolžino do 2 metrov. Navadni delfini običajno živijo v velikih skupinah, ki jih pogosto štejejo na stotine, z manjšimi podskupinami, ki štejejo od 20 do 30 posameznikov. Občasno se več skupin združi v ogromne “mega jate”, ki lahko vsebujejo več kot 10.000 delfinov.
Te delfine najdemo tako v obalnem kot v odprtem oceanskem okolju, kjer se hranijo predvsem z ribami in glavonožci. Znano je, da se v odprtem oceanu potopijo tudi do 200 metrov globoko. V Jadranskem morju je bilo navadnih delfinov nekoč veliko, vendar je njihova populacija v 20. stoletju močno upadla zaradi skoraj stoletnega intenzivnega lova, ki je trajal vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. Nazadnje so to vrsto v severnem Jadranu opazili pri osamljenem osebku novembra 2024. Po podatkih IUCN je trenutni status ohranjenosti navadnega delfina najmanj zaskrbljujoč, vendar pa so naravovarstveniki pozorni na upad njihove lokalne populacije.

4. Mrka pliskavka (Globicephala melas)

Mrka pliskavka je druga največja vrsta delfinov. Za mrko pliskavko je značilen spolni dimorfizem, kar pomeni, da sta samec in samica na pogled drugačna. Samice zrastejo največ 6 metrov v dolžino in dosežejo do 2 500 kilogramov, med tem, ko so samci malce večji in lahko dosežejo do 7,6 metra v dolžino in tehtajo kar 4 500 kilogramov. Mrke pliskavke so plenilci na vrhu prehranjevalne verige in se v večini hranijo z lignji, hobotnicami, raki in ribami.
Edini pojav mrkih v Jadranskem morju je bil zabeležen v letu 1922, ko sta se dva primerka nenamerno ulovila v mreže, namenjene lovu tun.

5. Okrogloglavi delfin (Grampus griseus)

Okrogloglavi delfin je vrsta delfina, ki se od drugih razlikuje po zelo prepoznavni okrogli obliki glave, po kateri je vrsta tudi dobila svoje ime. Obarvanost telesa pogosto zaznamujejo bele brazgotine, ki potekajo vzdolž telesa. Še ena posebnost te vrste je nesorazmerno velika hrbtna plavut v primerjavi z velikostjo telesa. Poleg tega je pri tej vrsti prisoten spolni dimorfizem, saj so samci bistveno večji od samic. Samci lahko v Sredozemlju zrastejo do dolžine štirih metrov.
Prehrana okrogloglavega delfina je sestavljena predvsem iz glavonožcev, plenijo predvsem ponoči.
Okrogloglavi delfini so pogostejši v južnem delu Jadranskega morja, vendar so se posamezni primerki občasno pojavili tudi v severnejših delih.

6. Brazdasti kit (Balaenoptera physalus)

Brazdasti kit je druga največja vrsta kitov na svetu in lahko doseže do 22 metrov v dolžino ter tehta kar do 70 ton. Njegovo elegantno, hidrodinamično telo zaznamuje izrazita hrbtna plavut, ki se nahaja blizu repa. Kot vsi vosati kiti so tudi brazdasti kiti organizmi, ki se prehranjujejo s filtriranjem morske vode, iz katere zajamejo jate majhnih rib, lignjev in različnih vrst rakov in kril.
Brazdasti kiti so edina vrsta vosatih kitov, ki so redno opaženi v Sredozemskem morju. V Jadranu so opažanja te vrste kitov sicer redka, vendar ne nenavadna.
Številčnost populacije brazdastih kitov nenehno upada zaradi vpliva človeka in izgube življenjskih prostorov, zaradi česar jih je IUCN uvrstil med ranljive vrste.

7. Kit glavač (Physeter macrocephalus)

Kiti glavači so največja vrsta zobatih kitov na svetu. V dolžino sežejo do 16 metrov. V živalskem svetu imajo največje možgane, ki lahko tehtajo do 4,2 kilograma. Ena najbolj značilnih lastnosti kitov glavačev je velikost glave v primerjavi z njihovim telesom, saj le ta predstavlja kar eno tretjino celotne dolžine telesa in vsebuje poseben kompleks maščobnih organov, znanih kot spermaceti. Te organe so ljudje v preteklosti uporabljali za uporabo v oljnih svetilkah.
Kiti glavači so izjemni potapljači, dosegajo lahko globine do 2.250 metrov, kar jim omogoča lov na globokomorske glavonožce.
Kiti glavači živijo v matrilinearnih združbah, znanih pod imenom klani, z zelo kompleksno družbeno strukture, za katero je značilna prisotnost kulture. Vsak klan kitov glavačev ima namreč svoj edinstven jezik, ki se prenaša iz roda v rod.
Populacija kitov glavačev v Sredozemskem morju je v zadnjih 90 letih doživela strm upad, IUCN je vrsto postavil v kategorijo ranljivih vrst.
V Jadranskem morju so kiti glavači zelo redki obiskovalci. Najpogosteje se pojavljajo v južnem delu Jadranskega morja, kar ni presenetljivo, saj je severni del Jadrana precej plitek, kar predstavlja neprimerne razmere za te živali, ki so sicer specialisti za globoke potope.
»Za radovedne«
Za podroben pregled zgodovine raznovrstnosti kitov in delfinov v Jadranskem morju si oglejte naš nedavni pregledni prispevek, dostopen TUKAJ.