PODPRITE NAS

Zgradba in delovanje morskih ekosistemov

Vsebino tega poglavja je pripravil Krajinski park Strunjan;

Luka Preložnik 

Morja in oceani predstavljajo kar 71 odstotkov celotne Zemljine površine in s tem predstavljajo eno najpomembnejših življenjskih okolij, ki posredno ali neposredno vpliva tudi na kopenska bitja. V morjih in oceanih živijo številne vrste živih bitij, ki so ključne za ohranjanje ravnovesja v naravi.
1. Delitev morja in oceanov
Morja in oceane lahko razdelimo na zelo raznolika življenjska okolja glede na razmere, ki v njih vladajo. Beseda ocean navadno označuje veliko površino morja, ki med seboj povezuje kontinente in je lahko zelo globok. Morja so navadno plitvejši deli, ki obkrožajo dele kopnega. 
Slovenska obala je del Tržaškega zaliva in predstavlja najsevernejši del Jadranskega morja, ki je v širšem del Sredozemskega morja. Zaradi povprečne globine 15 metrov spada slovensko morje v kategorijo obalnih morij, katerih značilnost je dobra osvetljenost, veliko letno nihanje temperatur in visoka biotska raznolikost. 
Obalno morje sicer delimo na tri pasove, ki se med seboj razlikujejo predvsem po okoljskih dejavnikih, ki določajo življenjske razmere, od katerih je odvisno, kakšni organizmi bodo v njem prisotni. Slovensko obalo lahko v grobem razdelimo na naslednje pasove:
PRŠNI PAS je pas obale, ki ga vodne kapljice samo popršijo. Prh je posledica butanja valov ob obalo. Značilnost tega pasu je, da ni nikoli popolnoma potopljen v vodi (izjema so trenutki hudih neurij, poplav ali drugih vremenskih pojavov). 
V njem se pojavljajo organizmi, ki niso pravi morski organizmi, vendar so na visoko slanost prilagojeni.  
Primeri takih organizmov so: mokrice, breženke in različne vrste slanoljubnih rastlin, kot je morski koprc.
PAS BIBAVICE je pas v katerem se izmenjujeta plima in oseka. Sega od točke najvišje plime, do najnižje oseke in spada med najbolj ekstremna okolja za življenje, saj se samo v enem dnevu dejavniki, kot so slanost, temperatura in prisotnost vode zelo hitro in drastično spreminjajo. Organizmi, ki prebivajo v tem pasu morajo biti na ekstremno nihanje okoljskih dejavnikov dobro prilagojeni, bodisi tako, da zaprejo svoje lupinice ali so sposobni hitrega umika. 
Primeri organizmov, ki prebivajo v pasu bibavice, so: užitne klapavice, polž pegavka, raki vitičnjaki, raznolike vrste rakovic, na primer marogasta rakovica in rdeča morska vetrnica
PRAVI OBALNI PAS je pas, ki ni pod vplivom bibavice (plimovanja) in sega od skrajne spodnje točke, kamor še prodre svetloba in uspevajo primarni proizvajalci. Za ta pas je torej značilno, da je dobro osvetljen, v njem pa prebivajo pravi morski organizmi, ki nimajo prilagoditev za življenje na suhem. Če jih vzamemo iz vode, takšni organizmi običajno poginejo v nekaj minutah.
Primeri vrst organizmov pravega obalnega pasu so:
    • raznolike ribe, 
    • zelene, rjave in rdeče alge, 
    • morske trave, ki so najbolj sorodne s kopenskimi rastlinami (imenujemo jih tudi morske cvetnice, saj tvorijo prave cvetove) in od katerih je pri nas najbolj razširjena kolenčasta cimodoceja,  pojavlja se tudi prava morska trava, mala morska trava in pozejdonka, 
    • ožigalkarji, kamor spada tudi jadranska kamena korala, bolj znani predstavniki pa so morske vetrnice (voščena morska vetrnica) in meduze (morski klobuk, morska cvetača, uhati klobučnjaki), 
    • mehkužci, ki vključujejo različne vrste školjke, kot sta veliki leščur in jakobova pokrovača, polže (na primer oko Sv. Lucije) in 
    • glavonožce, kamor uvrščamo hobotnice, lignje in sipe ter 
    • iglokožce, h katerim uvrščamo morske ježke, morske kumare in morske zvezde.
Poleg pršnega pasu, pasu bibavice in obalnega pasu, lahko morje delimo na morsko dno (bentos) in vodni stolp (pelagijal). Morsko dno lahko razdelimo na tip podlage, ki ga gradi, na primer kamnito dno ali peščeno dno.
Nekateri oceani so dovolj globoki, da svetloba ne prodre do tal. Pasu, do koder sega svetloba rečemo evfotska cona in sega do približno 200 metrov globine. Pod 200 metrov globine svetloba ne prodre, zato je veliko območje v oceanih zavitih v popolno temo. Ker je svetloba tudi glavni pogoj za vršenje fotosinteze, se primarni proizvajalci nahajajo le v zgornjih plasteh morske vode.
2. Delovanje morskega ekosistema
Poleg neživih dejavnikov, ki določajo kakšni bodo življenjski pogoji (na primer temperatura, slanost, svetloba), je del vsakega ekosistema tudi življenjska združba in morje ni izjema. Kot v prehranjevalni verigi na kopnem so tudi v morju na prvem mestu le te primarni proizvajalci, med katere sodijo morske trave in alge. Med alge, kamor uvrščamo tudi mikroskopske alge, ki jih z drugo besedo imenujemo fitoplankton, proizvedejo večino kisika v morju in so pomemben vir hrane za druge organizme. Makro alge in morske trave predstavljajo pomemben življenjski prostor za mladice rib in drugih organizmov, saj nudijo varno zatočišče pred plenilci. Poleg fitoplanktona poznamo tudi zooplankton, gre za zelo majhne živali, ki jih težko vidimo s prostim očesom in prosto plavajo v vodnem stolpu (pelagialu). Prehranjujejo se v glavnem s fitoplanktonom, hkrati pa predstavljajo vir prehrane številnim ribam in morskim sesalcem.
Zelo pomembne so tudi ribe in druge živali, ki živijo v morju. Plenilske vrste rib, kot so brancini, skuše tune in morski psi, so zelo pomembne za ekosistem, saj pomagajo uravnavati število plena in preprečujejo, da bi se le-ta prekomerno namnoži. Če se število plenilcev zmanjša, lahko pride do motenj v prehranjevalni verigi in do ekološke kaskade. Dober primer ekološke kaskade izhaja iz zahodne obale ZDA: morske vidre, ki naseljujejo to območje, se prehranjujejo v glavnem z morskimi ježki, le-ti pa z rjavimi algami kelpi. Morske vidre so lovili zaradi krzna in jih prignali na rob izumrtja. S tem so morski ježki izgubili svojega glavnega plenilca in se prekomerno razmnožili ter povsem opustošili gozdove kelpov. Posledica tega je bilo zmanjšanje števila rib in drugih organizmov, ki so bili odvisni od gozdov kelpov.
Prav vsi organizmi so del prehranjevalnih verig in prehranjevalnih spletov ter pomembni za ohranjanje ravnovesja v ekosistemu. Predvsem pa so pomembni organizmi, ki s svojo prisotnostjo povečujejo okoljsko raznolikost in ustvarjajo življenjski prostor za druge organizme. Imenujemo jih biokonstruktorji, tipičen primer pa so korale, ki tvorijo koralne grebene. Ti grebeni nudijo dom mnogim vrstam rib, školjkam, rakom in drugim živalim. So zelo občutljivi na spremembe v okolju, kot so onesnaženje ali segrevanje morja. Če se koralni greben poškoduje, lahko to vpliva na celoten ekosistem, saj izginejo mnoge vrste, ki so odvisne od teh grebenov. Edina vrsta korale, ki pri nas tvori koralne grebene, je jadranska kamena korala. Največji takšen greben se nahaja pred rtom Ronek v Strunjanu.
Morski ekosistemi so zelo dinamični, kar pomeni, da se nenehno spreminjajo. To spreminjanje lahko povzročijo naravne spremembe, kot so spremembe temperature morja ali močnejši vetrovi, pa tudi človeške dejavnosti, kot so onesnaževanje morja, prekomeren izlov rib in uničevanje naravnih habitatov. Pomembno je, da ljudje skrbimo za morje in ga varujemo, saj brez zdravih morskih ekosistemov človek ne more preživeti.
3. Krajinski park Strunjan
Krajinski park Strunjan je zavarovano območje narave, ki se ponaša z najdaljšo neposeljeno, strnjeno obalo v Sloveniji in zajema vse od morja, klifov, solin in edine slovenske morske lagune – Stjuže. Raznolikost življenjskih prostorov, se kaže tudi v izjemni biotski raznolikosti. 
V Strunjanu lahko opazujemo tudi tradicionalno pridelavo morske soli, ki sena tem območju izvaja že več kot 700 let in kljub temu, da so soline kraj, ki ga je ustvaril človek, se je skozi stoletja rabe, lokalno življenje prilagodilo na visoke slanosti in zato danes lahko v solinah opazujemo edinstvene vrste živali in rastlin. Med slanoljubim rastlinstvom lahko najdemo slanuše, kot so grmičasta členjača, osočnik in primorski slanorad. Večina slanoljubnih rastlin je zaradi izginjanja življenjskega prostora tudi ogroženih in zato uvrščenih na Rdeči seznam ogroženih vrst (povzeto po: Krajinski park Strunjan, Morsko zavarovano območje, https://parkstrunjan.si/wp-content/uploads/2022/08/Strunjan_MPA_SLO_7_7.pdf) 
Laguna Stjuža s solinami nudi prostor za gnezditev in točko za postanek raznolikim vrstam ptic. 
Morski del parka je biotsko najbolj raznoliki del slovenskega morja, saj je bilo v njem zabeleženih kar 83 vrst morskih rib, kar predstavlja 45 odstotkov vseh ugotovljenih vrst v slovenskem morju (povzeto po: Krajinski park Strunjan, Morsko zavarovano območje, https://parkstrunjan.si/wp-content/uploads/2022/08/Strunjan_MPA_SLO_7_7.pdf).
»Opazuj in raziskuj«
Sprehodi se do morske obale in skušaj poiskati in poimenovati vsaj 3 različne organizme. Pazljiv bodi, da z organizmi ravnaš preudarno in jih ne poškoduješ, če se jih dotikaš jih vrni nazaj, kjer si jih prvotno našel. Ali morda lahko opišeš kakšne prilagoditve imajo organizmi na okolje, v katerem živijo?