Vpliv človeka na morski ekosistem – Morigenos

VPLIV ČLOVEKA NA MORSKI EKOSISTEM

Vsebino tega poglavja je pripravil Krajinski park Debeli rtič;

Neža Hervatič

Človek je s svojo prisotnostjo in dejavnostjo že dodobra spremenil naravne ekosisteme in nič drugače ne velja za morsko okolje. Slovenska Istra je močno poseljena in obiskana prav zaradi bližine morja, zato je pritisk in vpliv na morski ekosistem s strani človeka še toliko večji.

Slovensko morje je podvrženo vplivom, kot so plovba in sidranje plovil, pozidanost in spreminjanje obale, onesnaževanje, ribolov, nabiranje in gojenje morskih organizmov, podnebne spremembe, invazivne vrste ter mnogim drugim. Nekateri pritiski imajo večji vpliv na, nekatere pa manjši. Vsekakor pa na morski ekosistem delujejo vse skupaj in njihov skupni vpliv je lahko zato še večji.

Sidranje

Sidranje plovil povzroča številne poškodbe na morskem dnu. Tako sidro kot sidrna veriga povzročata poškodbe na kamnitem dnu, kjer odtrgata predvsem spužve in druge pritrjene organizme, na grebenu kamene korale razbijeta kolonije koral¹ ter na morskih travnikih naredita luknje in raze, ki še dolgo ostanejo neporaščene in gole. Sidranje tudi ruva in lomi lupine velikih leščurjev. Morski travniki kolenčaste cimodoceje po izruvanju korenin potrebujejo za obnovitev od 10 do 25 mesecev, koščki razbitih kamenih koral pa velikokrat odmrejo.

Ribolov

Poleg neposrednega negativnega vpliva ribolova na tarčni organizem² (zmanjševanje njegove številčnosti v okolju) ima ribolov vplive tudi na druge organizme in okolje v katerem se izvaja. Negativen vpliv ima lahko izgubljena ribiška oprema (trnki, vrvice, mreže), ki se zapletejo v morsko dno in druge organizme in jih poškodujejo. Težava pri ribolovu je tudi prilov³ oz. stranski ulov. Velikega dela ujetih netarčnih organizmov ni mogoče vrniti v okolje, saj v večini primerov poginejo že v mreži ali so preveč poškodovani in ne bi preživeli. Največji in najbolj negativen vpliv na morski ekosistem imata ribolov s pridneno vlečno mrežo in strgačo⁴, saj močno poškodujeta morsko dno in ulovita veliko netarčnih organizmov. Ribolov s strgačo je v Sloveniji prepovedan.

Urbanizacija

Velik vpliv na ekosistem ima urbanizacija (pozidava), saj povzroča izgubo življenjskih prostorov. Skupno je naravno ohranjene le še manj kot 18 odstotkov slovenske obale (Turk, 1999). Najbolj problematični so popolnoma uničeni (pozidani) predeli obale, ki predstavljajo neprimeren življenjski prostor za mnoge vrste. Z izgubo življenjskega prostora pa izgubljamo tudi vrste in zmanjšujemo biotsko raznolikost.

Tujerodne vrste

Tujerodne vrste so tiste, ki so zaradi človekovih dejavnosti prišle v okolje, kjer pred tem niso bile naravno prisotne. Če tujerodna vrsta povzroča škodo, ji pravimo invazivna vrsta. Tujerodne vrste lahko plenijo domorodne vrste⁵ ali z njimi tekmujejo za prostor in hrano in tako negativno vplivajo na njihove populacije. Tujerodne vrste lahko človek naseli namerno ali nenamerno. Največji »krivec« za vnos tujerodnih vrst v morskem okolju je pomorski promet. Organizmi obraščajo velike ladje ali so prisotne v balastnih vodah⁶ plovil in tako lahko prepotujejo velike razdalje, ki jih same ne bi zmogle.

tujerodne vrste

Podnebne spremembe

Zaradi človekovih dejavnosti se postopoma spreminja tudi naše podnebje oz. klima. To občutimo predvsem kot segrevanje ozračja, dolgotrajnejših suš, manjše količine padavin, dvigovanja morske gladine in močnejših neviht. Na morski ekosistem pomembno vplivata predvsem dvigovanje temperature vode in manjša količina padavin, na obalne ekosisteme pa tudi dvigovanje morske gladine. Visoke temperature vode povzročajo bledenje koral⁷, kar lahko vodi do odmrtja celotne kolonije korale. Povišane temperature vode povzročajo odmiranje tudi drugih organizmov, kar postopoma ruši ravnovesje morskega ekosistema. Prav tako se iz južnih predelov Jadranskega morja širijo toploljubne vrste⁸, ki lahko podobno kakor tujerodne vrste negativno vplivajo na domorodne vrste in njihovo okolje.

podnebne spremembe

Onesnaževanje

Poznamo različne vrste onesnaževanja: z odpadki, s hrupom, s svetlobo in še z marsičim. Hrup vpliva na morske živali tako, da povzroča stres, zmanjša možnosti za preživetje zaradi učinkov na plen ali odkrivanje plenilcev ter vpliva na orientacijo in komunikacijo med posameznimi živalmi (Codarin, 2009). Podvodni hrup povzročajo predvsem motorna plovila, veliko zvočnega onesnaževanja pa prihaja tudi iz večjih pristanišč. Znani so tudi številni negativni vplivi svetlobnega onesnaževanja na morske organizme (Davies in sod., 2014). Svetloba (luči) ob obali lahko motijo morske organizme, predvsem tiste, ki se orientirajo po lunini svetlobi. Vsem znano je onesnaževanje z odpadki, ki se znajdejo tudi v morju in na morskem dnu. Živali lahko odpadke pojejo, kar lahko vodi v pogin. Plastični odpadki pa razpadajo na manjše delce in tako lažje vstopajo v morske organizme in prehranjevalne verige.

Morska zavarovana območja v določeni meri preprečujejo nekatere človekove dejavnosti in tako nekoliko omilijo njihov vpliv na morski ekosistem, zato so zavarovana območja narave dobro orodje za ohranjanje biodiverzitete.

»Razmisli, raziskuj, ugotovi«

Med poletnimi počitnicami, ko se podaš na kopanje na svoj najljubši del obale, se vprašaj: Koliko človeških dejavnosti vpliva na del morja, kjer se kopam? Sedim na betonski plaži ali naravni kamniti obali? Koliko plovil je zasidranih? Ali opazite kakšne smeti? Vidim v daljavi ribiško barko, ki izvaja ribolov? Je okolica tiha ali se od daleč sliši hrup pristanišča? Opazuj okolico in poskusi ugotoviti.

Slovarček pojmov:

¹ Kolonija korale: Korale tvorijo kolonije, ki so sestavljene iz posameznih polipov korale. ↑ nazaj

² Tarčni organizem: Organizmi, katerih vrste ribiči lovijo zaradi njihove ekonomske vrednosti (npr. orada, morski list, sipa). ↑ nazaj

³ Prilov: Ulov netarčnih vrst oz. vrst, ki jih ribiči ne morejo prodati in jih zato zavržejo (npr. spužve, raki, školjke in polži). ↑ nazaj

⁴ Strgača: Ribolovno orodje, sestavljeno iz kovinskega okvirja, na katerega je pritrjena mreža. ↑ nazaj

⁵ Domorodne vrste: Vrste, ki živijo na območju svoje običajne naravne razširjenosti. ↑ nazaj

⁶ Balastna voda: Voda iz morja, s katero napolnijo ladjo, da je le-ta bolj stabilna. ↑ nazaj

⁷ Bledenje koral: Izgubljanje barve pri koralah zaradi pretople morske vode. ↑ nazaj

⁸ Toploljubne vrste: Vrste, ki uspevajo v toplejšem okolju. ↑ nazaj

Povzeto po:

Trkov D., Fortič A., Mavrič B., Orlando-Bonaca M. in Lipej L. (2024): Vrednotenje pritiskov in vplivov na morski ekosistem Krajinskega parka Debeli rtič, s poudarkom na območju podvodnega grebena. Zaključno poročilo o izvedenem delu. September 2024. Poročilo 224. Morska Biološka Postaja, Nacionalni Inštitut za Biologijo, Piran, 33 str.

Viri:

Codarin A., L.E. Wysocki, F. Ladich & M. Picciulin (2009): Effects of ambient and boat noise on hearing and communication in three fish species living in a marine protected area (Miramare, Italy). Mar Pollut Bull. 58:1880–1887.

Davies T. W., J. P. Duffy, J. Bennie in K. J. Gaston (2014): The nature, extent, and ecological implications of marine light pollution. Frontiers in Ecology and the Environment, 12(6), 347-355.

Trkov D., Fortič A., Mavrič B., Orlando-Bonaca M. in Lipej L. (2024): Vrednotenje pritiskov in vplivov na morski ekosistem Krajinskega parka Debeli rtič, s poudarkom na območju podvodnega grebena. Zaključno poročilo o izvedenem delu. September 2024. Poročilo 224. Morska Biološka Postaja, Nacionalni Inštitut za Biologijo, Piran, 33 str.

Turk R. (1999): An assesment of the vulnerability of the Slovene coastal belt and its categorisation in view of (in) admissible human pressure, various activities, and land use. Annales, Series Historia Naturalis, 15, 37-50.