Vloga ključnih, karizmatičnih in krovnih vrst v ohranjanju narave
Kljub izjemni pomembnosti aktivnega varovanja narave so viri, potrebni za uspešno naravovarstvo, pogosto zelo omejeni. Zato je nujno skrbno premisliti, katera prizadevanja imajo prednost, ob upoštevanju različnih meril. Prizadevanja za ohranjanje narave se lahko osredotočajo na posamično vrsto, posamično ekosistemsko storitev ali celotni ekosistem. Odločanje o tem, katere vrste, ekosistemi ali ekosistemske storitve imajo prednost zato predstavlja kar zahtevno nalogo varstvenim biologom.
V tem poglavju bomo raziskali pomen in medsebojne razlike ključnih, nosilnih in krovnih vrst
KLJUČNA VRSTA je vrsta, ki ne glede na svojo številčnost vpliva na ekosistem, v katerem prebiva. Te vrste so navadno tesno povezane z drugimi organizmi, njihova odsotnost bi zato pomembno motila ravnovesje ekosistema. Večinoma so ključne vrste prevladujoči ali vrhovni plenilci. Zaradi vloge ključnih vrst v ekosistemih z varovanjem le teh posredno varujemo celotni ekosistem.
Primer ključne vrste je volk v ekosistemu Yellowstone parka. Volki vplivajo na populacijo jelenjadi, ki se sicer ob odsotnosti volka, prekomerno razmnožuje in škodi rastlinstvu, zlasti mladim drevesom. Volkovi s svojo prisotnostjo jelenjad omejijo, posledično se lahko tudi rastlinstvo obnovi, kar vpliva na številne druge vrste, kot so ptice, sesalci in žuželke, ki so tudi odvisni od rastlin, saj jim nudijo vir prehrane ali zavetje. Tako je volk ključna vrsta, saj njegovo prisotnost omogoča stabilnost celotnega ekosistema.
Slika 1: primer ključne vrste
KARIZMATIČNA VRSTA je vrsta organizma, ki v ekosistemu nima nujno posebne vloge, vendar je vizualno privlačna, pogosto simbolična in vpliva na močan čustven odziv ljudi, zaradi česar so navadno dobro poznane. Karizmatične vrste pogosto delujejo kot ambasadorji za širša ohranitvena prizadevanja, saj njihovo varstvo pomaga ohraniti tudi številne druge vrste in njihove habitate.
Primeri karizmatičnih vrst so: panda, slon, tigri in delfini.
KROVNA VRSTA je vrsta organizma, ki je navadno izbrana kot temeljna vrsta naravovarstvenih prizadevanj zato, ker varstvo krovnih vrst neposredno vpliva na zaščito drugih vrst znotraj ekosistema, v katerem krovna vrsta prebiva. Krovna vrsta je lahko bodisi ključna ali karizmatična vrsta, ali pa vrsta, ki se pojavlja v zelo širokem življenjskem prostoru, kar omogoča določitev manjših zaščitenih območij.
Primer krovnih vrst so: volkovi, delfini, gorile, snežni leopardi, grizliji, afriški sloni…
Pomembno pa je poudariti, da zgoraj navedena merila niso edina merila za izbiro zaščitenih vrst. Za določanje prioritet ohranjanja so pomembni tudi: status ohranjenosti, edinstvenost ekoloških funkcij ter genska raznolikost.
Slika 2: primer krovne vrste
REDKE VRSTE so vrste, katerih populacija je zelo majhna ali pa so prisotne na zelo omejenih območjih, zaradi česar so bolj podvržene grožnjam, kot so: izguba habitatov, podnebne spremembe, prekomerno izkoriščanje virov ali invazivne vrste, ki lahko vodijo do njihovega izginotja. Redke vrste so pogosto zaščitene, saj njihovo ohranjanje pripomore k varovanju biotske raznolikosti in stabilnosti ekosistemov.
OGROŽENA VRSTA je vrsta, katere populacija je v upadu in je ogrožena z izumrtjem v prihodnosti, če se ne sprejmejo ukrepi za njeno zaščito. Ogroženost vrste lahko povzroči več dejavnikov, kot so izguba habitata, podnebne spremembe, prekomerno izkoriščanje, onesnaženje, invazivne vrste ali bolezni. Vrste, ki so opredeljene kot ogrožene, so pogosto zaščitene s strani zakonodaje in vključene v programe ohranjanja. Ogrožene vrste se pogosto delijo na različne stopnje ogroženosti, kot so ranljive, ogrožene in kritično ogrožene vrste.
»Slovarček pojmov«
Ekosistem je povezana celota vseh živih in neživih dejavnikov nekega okolja. Vključuje življenjski prostor in življenjsko združbo, ki v njem prebiva. Primer ekosistema so: gozd, travnik, morje, vrh gora,…
Vrhovni plenilec je vrsta, ki se nahaja na vrhu prehranjevalne verige in nima naravnih plenilcev.
Ekološka funkcija je vloga, ki jo vrsta ali organizem opravlja v svojem ekosistemu, s čimer vpliva na strukturo, delovanje in ravnovesje tega ekosistema. Gre bodisi za interakcije med organizmi, način razmnoževanja, način prehranjevanja ali kroženje hranil v ekosistemu.
Habitat je življenjski prostor nekega organizma.
Biotska raznolikost (tudi biodiverziteta) je izraz, ki označuje pestrost vseh živih bitji na planetu Zemlja.
»Za radovedne«
V kolikor te zanima, ali tvoja najljubša žival ali rastlina spada med ogrožene vrste, lahko to preveriš na Rdečem seznamu ogroženih vrst (IUCN), TUKAJ:
Ali ste videli delfine?