PODPRITE NAS

Mikroplastika

Vsebino tega poglavja so pripravili Ekologi brez meja;

Barbara Kirn, Jaka Kranjc

Mikroplastika so majhni delci plastike, manjši od 5 milimetrov. Nastajajo kot posledica razpadanja večjih plastičnih predmetov (t.i. sekundarna mikroplastika) ali pa pride v okolje neposredno v obliki majhnih delcev (t.i. primarna mikroplastika). Predstavlja resen globalni okoljski izziv, saj se zaradi svoje obstojnosti zelo počasi razkraja in lahko v naravi vztraja več sto let.

                                         Mikroplastika. Vir: Ekologi brez meja

Od kod pride mikroplastika v okolje?

  • Gospodinjstva:
o Med pranjem in sušenjem sintetičnih oblačil. 70 % naših oblačil je izdelanih iz plastike (poliestra, akrila, najlona in drugih materialov). Eno takšno oblačilo lahko pri pranju izloči več kot 1900 mikrovlaken, še posebej potratna je uporaba sušilnih strojev, saj vsak od njih letno spusti do 120 milijonov mikrovlaken.
o Med uporabo izdelkov, ki vsebujejo mikroplastiko (npr. pilingi, zobne paste, čistila). Od 202 pregledanih izdelkov je skoraj točno četrtina vsebovala namenoma dodano mikroplastiko ali sintetične polimere.
o Iz športnih igrišč z umetno površino.
  • Industrija: Pri proizvodnji plastike, barv in drugih izdelkov ter ravnanju z odpadki.
  • Kmetijstvo in ribištvo: Iz obrabe mrež, opreme ter uporabe plastičnih folij na kmetijskih površinah.
  • Promet: Z obrabo avtomobilskih pnevmatik in barv na cestišču.

                                          Vzorčenje mikroplastike v reki. Vir: Ekologi brez meja

Kako vpliva na okolje?

Mikroplastika je zelo problematična za okolje, zlasti za vodne ekosisteme.
Tudi slovenske reke niso izjema: prisotnost mikroplastičnih delcev je bila ugotovljena v treh četrtinah zbranih vzorcev, najpogosteje najdeni delci pa so bili polistiren v obliki pene in polietilen v obliki folij ali koščkov.
Večji del mikroplastike se na koncu znajde v morju, kjer jo zaužijejo ribe, školjke in drugi morski organizmi, ki lahko zaradi tega poginejo. Tako mikroplastika vstopa v prehranjevalno verigo. Mikroplastika se kopiči tudi v tleh in rekah, kar vpliva na rastline in vodne živali.

Kako vpliva na zdravje ljudi?

Mikroplastika vstopa v telo prek hrane, vode in zraka in ima slab vpliv na zdravje. Na mikroplastiko se lahko vežejo različna onesnaževala (ftalati, fenoli, kovine, obstojna organska onesnaževala), ki so povezani z rakavimi obolenji in srčno-žilnimi boleznimi ter vplivajo na reproduktivni in imunski sistem. Tudi v Slovencih se nahaja veliko omenjenih kemikalij.

Kako lahko sam zmanjšam nastajanje mikroplastike?

  • Izogibanje plastenkam: v Sloveniji imamo srečo, saj je naša pitna voda dobre kakovosti, onesnaženost z mikroplastiko pa je po dosedanjih raziskavah veliko manjša kot v primeru ustekleničene vode. Preveri, kje se nahajajo pitniki.
  • Zmanjšanje uporabe plastike (za enkratno uporabo): kadar je možno, se izogni plastičnim izdelkom, še posebej tistim za enkratno uporabo. Če hrano kdaj odtajaš v mikrovalovki, tega ne počni v plastični vrečki ali posodi.
  • Previdno pri nakupu kozmetike: če se želiš prepričati, da v izdelku, ki ga želiš kupiti, ni mikroplastike, lahko uporabiš aplikacijo Beat the microbead.
  • Pranje perila: pralni in sušilni stroji so lahko pravi “izvir” mikroplastike za okolje. Uporabljaj oblačila iz naravnih materialov, priljubljene so tudi mrežice in filtri, ki vsaj delno zajezijo prehajanje mikroplastike v vodni krog.