PODPRITE NAS

Medsebojni odnosi med živimi bitji v naravi

Vsa živa bitja v naravi so odvisna od prostora v katerem bivajo, se v njem razmnožujejo, prehranjujejo in opravljajo vse ostale življenjske potrebe. Vendar poleg prostorskih dejavnikov, kot so podnebje, nadmorska višina, sestava zraka in prsti, na vsa živa bitja vplivajo tudi medsebojni odnosi.
Medsebojne odnose vseh živih bitij lahko razdelimo v dve glavni skupini in sicer v MEDVRSTNE odnose, ki potekajo med organizmi različnih vrst (na primer med lisico in zajcem) in ZNOTRAJVRSTNE odnose, ki se dogajajo med pripadniki ene same vrste (na primer med dvema lisicam).

1. ZNOTRAJVRSTNI ODNOSI

Primeri za znotrajvrstne odnose so:
  • tekmovanje za partnerja, prostor, vir hrane ali vode,
  • sodelovanje in življenje v skupinah (čebele živijo v večjih skupinah, kjer ima vsak posamezni osebek dodeljeno nalogo, tak način življenja jim zagotavlja večjo možnost preživetja),
  • razmnoževanje.

2. MEDVRSTNI ODNOSI

Primeri za medvrstne odnose so:
  • Tekmovanje za življenjski prostor, vir hrane in/ali vode, med različnimi vrstami. V morju morski psi in tune tekmujejo za iste jate manjših rib, kot so sardele ali skuše.
  • Sožitje (ali simbioza) je odnos pri katerem stalno ali sočasno sodelujeta vsaj dva organizma, ki imata od tega odnosa korist. Primer sožitja v morju poleg klovnske ribice in morske vetrnice predstavljajo tudi raki samotarci in morske vetrnice. Rak samotar namreč vetrnico nosi na svoji hišici in ji pri tem omogoča dostop do hrane, v zameno morska vetrnica raka samotarca ščiti pred plenilci.
  • Priskledništvo je odnos med dvema različnima vrstama organizmov, pri katerem ima ena vrsta od tega korist, druga pa nima ne koristi, ne škode. Primer priskledništva v morju je odnos med morskimi psi in prilepi. Prilepi imajo na glavi posebne strukture s katerimi se prilepijo na telo večjih morskih živali, kot so morski psi. Z njimi potujejo brez napora, kar jim prihrani energijo, hkrati pa se lahko hranijo z ostanki hrane ali pred zajedavci, ki živijo na koži. Morski psi od tega odnosa nimajo ne koristi, ne škode.
  • Plenilstvo je odnos med plenom in plenilcem, pri katerem plen utrpi neposredno škodo, plenilec pa ima veliko korist.
  • Zajedavstvo (ali parazitizem) je odnos med gostiteljem in zajedavec, pri katerem gostitelj utrpi škodo (izgubo hranil), zajedavec ima pa korist. Ljudem je verjetno najbolj poznan primer zajedavca klop. Žival, ki spada v skupino pršic in se na kožo ljudi in živali prisesa zato, da se lahko hrani s krvjo gostitelja. Zajedavstvo lahko sicer najdemo tudi v morskih ekosistemih in tudi velike pliskavke niso izjema. Velike pliskavke lahko gostijo zunanje in notranje zajedavce, od katerih so najpogostejše različne vrste glist, sesačev in ježerilcev.
Ali lahko za vsako vrsto odnosa poiščeš še kakšen primer? Opiši ga.