PODPRITE NAS

Prehranjevalna veriga in prehranjevalni splet

Prehranjevalna veriga prikazuje organizme, ki se prehranjujejo med seboj in opisuje kroženje snovi in energije med organizmi. Sestavljena je iz različnih členov, ki se med seboj razlikujejo predvsem glede na način pridobivanje snovi in energije za življenje. Glede na način prehranjevanja ločimo: avtotrofe ali proizvajalce ter heterotrofe ali potrošnike.
Prvi člen prehranjevalne verige vedno predstavljajo proizvajalci. To so organizmi, ki v procesu fotosinteze, s pomočjo energije sonca, proizvajajo lastno hrano v obliki sladkorjev. Med proizvajalce štejemo rastline, alge in nekatere oblike bakterij, kot so modrozelene cepljivke ali cianobakterije. Poleg hrane, v fotosintezi organizmi porabijo ogljikov dioksid in sproščajo kisik, ki je nujen za življenje večine živih bitij na Zemlji.
Zanimivosti:
  • Fotosintetske alge v oceanih pridelajo kar 70 odstotkov vsega kisika na planetu Zemlja.
  • Na planetu Zemlja poznamo dve obliki proizvajalcev in sicer fotoavtotrofe, kot so rastline, alge in cianobakterije, ki s pomočjo energije sonca, ogljikovega dioksida, vode in mineralov izdelujejo organske snovi, ter kemoavtotrofe, ki za izdelavo organskih snovi porabljajo energijo, pridobljeno iz kemijskih reakcij. Kemoavtotrofne bakterije lahko najdemo v globokem morju, kamor svetloba Sonca ne prodre.
Potrošniki ali heterotrofi so organizmi, ki v celicah ne opravljajo fotosinteze in posledično ne morejo izrabljati energije sonca za izdelavo hrane, zato se morajo prehranjevati z drugimi organizmi in si tako zagotoviti zadosten vnos energije v telo. Primeri potrošnikov v naravi so vse živali (vključno s človekom), glive in nekatere bakterije. Glede na način prehranjevanja ločimo: rastlinojedce, mesojedce in vsejedce in zapolnjujejo drugi, tretji in vse nadaljnje člene prehranjevalne verige.

                     Slika 1: primer prehranjevalne verige kopno in morje

Del vsake prehranjevalne verige niso samo proizvajalci in potrošniki ampak tudi razkrojevalci ali dekompozitorji, ki imajo v ekosistemu ključno nalogo, in sicer odmrle organizme (organske snovi) razkrajajo in s tem vračajo nazaj v prst, razkrojena snov je potem ponovno dostopna organizmom, kot so rastline, ki minerale potrebujejo za izgradnjo organskih snovi (sladkorjev) v procesu fotosinteze.
Prehranjevalna veriga je le ena izmed mnogih poti, ki omogočajo pretok energije skozi ekosistem. Vendar pa so v resnici ekosistemi bolj zapleteni od ene same prehranske verige. Vsak ekosistem namreč vključuje mnoge prekrivajoče se in povezane prehranske verige. Na primer, več različnih rastlinojedcev lahko vse pase na enem velikem travniku. En plenilec lahko poje več vrst plena, da bi dobil dovolj hrane. Rezultat je kompleksna mreža hranilnih odnosov med organizmi v ekosistemu, imenovana prehranjevalni splet, ki pa prikazuje mnoge poti za pretakanje energije med vsemi organizmi v ekosistemu.

                  Slika 2: primer prehranjevalnega spleta kopno

                   Slika 3: primer prehranjevalnega spleta morje

Iz sveta varovanja narave

1. Zakaj je biotska raznolikost tako zelo pomembna?
Biotska raznolikost je izraz, ki označuje raznolikost vseh živih bitij, njihovih oblik in nalog, ki jih opravljajo v svojem ekosistemu. Biotsko pestrejši ekosistemi, so bolj odporni na nenadne spremembe, saj v primeru, da neki prehranjevalni člen izgine ali utrpi izgubo, ga bodo lahko drugi organizmi nadomestili. Če biotska raznolikost nizka, so ekosistemi ranljivejši in manj odporni na nenadne spremembe, kar lahko privede tudi do kolapsa ekosistema.
2. Zakaj je ohranjanje biotske raznolikosti in zdravih ekosistemov pomembno?
Človek ima od različnih ekosistemov velike koristi, predstavljajo pa tudi vir samega preživetja. Stabilni ekosistemi nam zagotavljajo vir prehrane, surovin, čisti zrak in čisto vodo – te dobrine s skupno besedo imenujemo ekosistemske storitve. Če so ekosistemi opustošeni zaradi prekomerne izrabe virov, onesnaževanja in upada biotske raznolikosti, upade tudi dostopnost do dobrin, ki nam jih narava nudi, kar lahko neposredno vpliva na zdravje in kakovost življenja človeka.