KAKO DELFINI SPIJO, DIHAJO, ČUTIJO IN KOMUNICIRAJO

Spanje

Ko delfin počiva, izklopi polovico možganov. Druga polovica skrbi za to, da delfin plava, diha in pazi na svojo okolico ter na morebitne nevarnosti. Delfini namreč ne dihajo avtomatsko, kot mi, temveč morajo načrtovati vsak posamezni vdih. Po približno 3-4 urah se možganski polovici zamenjata, torej prva dela, druga pa počiva. Delfin torej vse življenje neprestano plava.

Kako delfini dihajo, čutijo in komunicirajo

Delfini vidijo dobro tako v vodi kot tudi izven nje, vendar so izven vode zaradi drugačnih lastnosti medija nekoliko kratkovidni. Plen lahko ujamejo tudi s pomočjo vida. Toda ker je vidljivost v njihovem okolju pogosto zmanjšana, potrebujejo tudi druge čute, ki jim pomagajo pri iskanju hrane, orientaciji v prostoru in komunikaciji.

Velike pliskavke proizvajajo v grobem tri kategorije zvokov: žvižge, eholokacijske tleske (klike) in impulzivne zvoke (neke vrste brneči zvoki).

Žvižgi se uporabljajo predvsem za medsebojno komunikacijo oz. sporazumevanje.  Ko se “lastnoročni podpis” v obliki žvižga dokončno oblikuje, ostane skoraj nespremenjen vse življenje. Ti žvižgi naj bi vsebovali informacije o identiteti, lokaciji in počutju živali, sodelovali pa naj bi tudi pri združevanju v tesnejše skupine.

Eholokacija

Delfini lahko s pomočjo eholokacije zelo natančno določijo, kje se nahaja določena riba, kako velika je, kako daleč je, ipd.

Delfin aktivno odda zvok v okolje, zvok pa se nato odbija od različnih predmetov in organizmov v okolju ter se nato vrne kot odmev, ki ga delfin prestreže in na ta način dobi zelo jasno sliko svojega okolja. Enak princip uporabljajo ljudje pri ladijskih sonarjih in podmornicah.