About dolphins
The Gulf of Trieste and surrounding waters are important habitat for the dolphin population of the species bottlenose dolphin (Tursiops truncatus). This is the only species of whales and dolphins that is constantly present in our country, other species visit us less often.
The bottlenose dolphin belongs to a family of dolphins that includes 36 different species. This family also includes the common dolphin (Delphinus delphis), the striped dolphin (Stenella coeruleoalba) and the orca (Orcinus orca), also known as the “killer whale”.
Whales and dolphins are mammals. This means that they have a constant body temperature, breathe air from their lungs and produce live calves that suck up breast milk.
Want to learn more? Click on the markings and explore the characteristics of the bottlenose dolphin.
HRBTNA PLAVUT
S pomočjo hrbtne plavuti delfini ohranjajo ravnotežje med plavanjem ter uravnavajo telesno temperaturo. Hrbtna plavut pa nam pomaga tudi pri prepoznavanju posameznih delfinov. Vsak delfin namreč tekom življenja pridobi naravne oznake, kot so zareze, praske in brazgotine na hrbtnih plavutih (pa tudi na drugih delih telesa). V društvu Morigenos smo tako na območju Tržaškega zaliva dokumentirali že več kot 400 delfinov.
SPORAZUMEVANJE
Glavni čut delfinov je sluh. Sporazumevajo in orientirajo se s pomočjo zvokov, ki jih oddajajo skozi posebni maščobni organ – melono, ki se nahaja v glavi. Zvok se odbija od različnih predmetov in organizmov v okolju, nato se vrne kot odmev, ki ga delfin prestreže in na ta način dobi zelo jasno sliko svojega okolja. To imenujemo eholokacija. Pogosto pa temu rečemo tudi biosonar.
Delfini se oglašajo z žvižgi in kliki (tleski). Eholokacijski kliki se uporabljajo za orientacijo ter iskanje plena, žvižgi pa predvsem za sporazumevanje z drugimi delfini. Zanimivo je, da ima vsak delfin svoj lastni prepoznavni žvižg, ki se loči od žvižgov drugih delfinov. Gre za nekakšen “lastnoročni podpis”.
RAZMNOŽEVANJE
V spomladanskih in poletnih mesecih se velikokrat razveselimo mladičkov. Po približno enem letu brejosti samica skoti enega mladiča, za katerega skrbi 3-6 let. V tem času se mora mladiček naučiti veliko stvari: pravilnega dihanja, plavanja, lova, sporazumevanja z ostalimi delfini...
Mladič skoraj vedno plava v tesnem stiku z mamo. Na ta način varčuje z energijo in je tudi manj opazen za morebitne plenilce. Občasno lahko mladič plava tudi ob drugih delfinih, še posebej kadar se mama hrani. Tem delfinom, ki so ponavadi samice, pravimo "varuške".
EVOLUCIJA DELFINA
Predniki delfinov in kitov so nekoč živeli na kopnem, približno 50 milijonov let nazaj pa so se postopoma preselili v morje. Skozi evolucijo se je njihovo telo prilagodilo vodnemo okolju in postalo hidrodinamično. Dihalna odprtina se je premaknila na vrh glave, izgubili so dlako (pred mrazom jih ščiti debel sloj podkožnega maščevja), sprednje noge so se preobrazile v prsne plavuti, zadnje pa so zakrnele.
PRSNE PLAVUTI
Prsne plavuti so preobražene sprednje noge, ki jih delfini uporabljajo za krmiljenje (obračanje v različne smeri). Če bi prsno plavut fotografirali z rentgenom, bi lahko videli, da so kosti v plavuti podobne našim dlanem, saj so po notranji zgradbi enake človeškim rokam.
DIHANJE
Delfini ne dihajo avtomatsko, temveč morajo načrtovati vsak posamezni vdih. Zaradi tega ne morejo spati na isti način kot ostali sesalci. Pravzaprav sploh nikoli zares ne spijo, temveč le počivajo. Ko delfini počivajo, izklopijo polovico možganov, medtem pa druga polovica skrbi za to, da delfini nežno plavajo, dihajo ter pazijo na svojo okolico in morebitne nevarnosti. Po približno 3-4 urah se polovici zamenjata, torej prva dela, druga pa počiva. Delfin tako vse življenje neprestano plava.
PREHRANJEVANJE
Velike pliskavke veljajo za plenilce na vrhu prehranjevalne verige. Hranijo se s širokim naborom živalskih vrst, tako se na njihovem jedilniku znajdejo najrazličnejše vrste rib in glavonožcev (sipe, lignji, hobotnice). Med najpogostejšo prehrano velikih pliskavk spadajo ribe iz družin morske grbe (Sciaenidae), skuše (Scombridae), trske (Gadidae), osliči (Merlucciidae) in ciplji (Mugilidae).
REPNA PLAVUT
Delfini niso ribe, temveč sesalci. Njihove zadnje noge so zakrnele, ločeno pa je nastala repna plavut, ki je pri delfinih in drugih morskih sesalcih vodoravna (premikajo jo gor-dol), medtem ko je pri ribah navpična (premikajo jo desno-levo). Močan rep velikim pliskavkam omogoča hitro plavanje, plavajo lahko tudi 40 km/h.
Did you know?
-
Dolphins are considered bioindicators – natural indicators of the state of the marine environment. Since they live very long (30-40 years) and because they are at the top of the food chain, we can indirectly control the state of the environment in which they live by observing the dolphin population.
-
Bottlenose dolphins are big animals. In the northern Adriatic they measure about 3 m and weigh about 230 kg.
-
Dolphins have 76-104 conical teeth in their mouths that only grow once and then grow for life.
-
Dolphins have good eyesight both above the surface and in the water, which is not the case for a man who does not see well in the water, or for a fish who sees well only in the water.
-
They have to eat 4-5 kg of fish a day.