12-09-2024
16-07-2024
17. Dan delfinov v Piranu
17. Dan delfinov
Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce že sedemnajstič organizira tradicionalni dogodek Dan delfinov v Piranu. Tudi letos boste lahko skupaj z nami spoznavali zanimivosti iz sveta delfinov, se preizkusili v različnih raziskovalnih metodah in se udeležili zabavnih, a poučnih aktivnosti.
Namen prireditve Dan delfinov je predstaviti raziskovanje in varstvo delfinov v slovenskem morju ter seznaniti širšo javnost z delfini in njihovim življenjem.
Vaše družbe se že veselimo!

Sponzor dogodka je Luka Koper. Pokrovitelj dogodka je Občina Piran.
19-04-2024
Novi predsednik Evropskega združenja za kite in delfine
NOVI PREDSEDNIK EVROPSKEGA ZDRUŽENJA ZA KITE IN DELFINE
Pretekli teden je v Catanii (Italija) potekala 35. konferenca Evropskega združenja za kite in delfine (European Cetacean Society, ECS). Združenje je bilo ustanovljeno leta 1987, z namenom napredovanja znanstvenega raziskovanja in varstva morskih sesalcev, ter širjenja informacij znotraj znanstvene skupnosti ter s širšo javnostjo. Njegovo delovanje koordinira svet, sestavljen iz enajstih članov, ki jih izvolijo člani združenja.
Z velikim ponosom sporočamo, da je bil naš predsednik dr. Tilen Genov, v Catanii izvoljen za novega predsednika Evropskega združenja za kite in delfine (mandatno obdobje 2024 – 2028).
Iskrene čestitke Tilen!
13-02-2024
Pustno srečanje
Pustno srečanje
V društvu Morigenos raziskovalno delo jemljemo zelo resno. Resno pa jemljemo tudi pustni čas. Zato smo se danes na teren odpravili temu primerno, saj si tudi mi radi privoščimo nekaj igrivosti. Nismo pa bili igrivi samo mi, družbo nam je delala razposajena skupina delfinov, med katerimi je bil po več mesecih premora tudi “naš” Morigenos. Morigenos je eden izmed najpogosteje opaženih delfinov v slovenskem morju in je eden izmed prvih identificiranih delfinov pri nas. Prvič smo ga srečali leta 2003 v Mesečevem zalivu pri Strunjanu, od takrat pa ga srečujemo vsako leto, torej že več kot 20 let.

06-02-2024
Kiti in delfini v Jadranu: Kaj vse vemo o njih?
KITI IN DELFINI V JADRANU: KAJ VSE VEMO O NJIH?
Izšla je pregledna študija o kitih in delfinih v Jadranskem morju, v kateri je sodelovalo tudi društvo Morigenos. V obsežni študiji so znanstveniki pregledali in strnili doslej obstoječe znanje o jadranskih kitih in delfinih in podali smernice za njihovo dolgoročno varstvo. Študija je bila objavljena v znanstveni reviji Acta Adriatica.

V novi pregledni študiji so raziskovalci opravili izredno obsežen pregled obstoječe literature o kitih in delfinih v Jadranskem morju in strnili izsledke različnih raziskav. Obravnavali so vse vidike različnih vrst kitov in delfinov, ki živijo na tem območju: njihovo razširjenost, številčnost, genetsko strukturo, vedenje, grožnje, itd. Pregledne študije predstavljajo nekakšno sintezo znanja, ki ga sestavljajo različne posamezne raziskave.
Objavljena študija kaže na večplastnost stanja v Jadranu. Po eni strani je pestrost vrst kitov in delfinov v tem morju večja kot si verjetno marsikdo predstavlja: tukaj stalno živi kar pet vrst, še dve pa se občasno pojavljata. Kiti in delfini so plenilci na vrhu morskih prehranjevalnih spletov, zato imajo v morskih ekosistemih pomembno vlogo. Njihova prisotnost v Jadranskem morju je s tega vidika dober znak. Po drugi strani pa je Jadransko morje eno od najbolj obremenjenih sredozemskih območij, izpostavljeno mnogim človeškim dejavnikom, ki negativno vplivajo na stanje morskih ekosistemov in neposredno ogrožajo tudi jadranske kite in delfine.
In katere vrste torej imamo v Jadranu? Najštevilčnejša vrsta je progasti delfin (Stenella coeruleoalba), ki živi v globokem južnem Jadranu (v Sloveniji jih zabeležimo redko). Druga najštevilčnejša vrsta, ki je tudi najbolj razširjena po celotnem Jadranu, je velika pliskavka (Tursiops truncatus), ki živi tudi pri nas v slovenskih vodah in ki jo raziskovalci društva Morigenos preučujejo že več kot 20 let. V Jadranu je bil nekoč pogost tudi navadni delfin (Delphinus delphis), ki pa je danes izredno redek. V južnem Jadranu sta v manjšem številu prisotna še okrogloglavi delfin (Grampus griseus) in pa Cuvierjev kljunati kit (Ziphius cavirostris). Slednji je absolutni svetovni rekorder v potapljanju na dah, saj se lahko potopi tudi do 3000 m in pod vodo ostane več kot tri ure. Občasno se pojavljata tudi brazdasti kit (Balaenoptera physalus), ki se vsake toliko pojavi tudi v Sloveniji, ter kit glavač (Physeter macrocephalus), druge vrste pa Jadransko morje obiščejo izredno redko. Med njimi je recimo kit grbavec (Megaptera novaeangliae), ki je leta 2009 dva meseca bival v slovenskih vodah.
Kljub tem podatkom je stanje kitov in delfinov v Jadranu danes slabše kot je bilo pred nekaj desetletji. V obdobju med 19. in sredino 20. stoletja je bilo v Jadranu namerno pobitih na tisoče delfinov, kar je med drugim vodilo v skoraj popolno izginotje navadnega delfina. Danes se jadranski kiti in delfini soočajo z mnogimi grožnjami, ki vključujejo skupne učinke degradacije in izgube habitatov, prekomernega izlova njihovega plena, naključne smrtnosti v ribolovnih orodjih, antropogenega hrupa, plastičnih odpadkov, kemičnega onesnaženja in podnebnih sprememb. Jadran je zaradi svoje polzaprtosti in relativne plitvosti še posebej občutljiv ekosistem, med drugim pa je tudi morje, kjer je kočarjenje (ribolov z vlečnimi mrežami) najbolj intenzivno na svetu.
Vodilni avtor študije dr. Giovanni Bearzi navaja: »V preteklosti so delfine obravnavali kot škodljivce, njihovo ubijanje pa je bilo pogosto in razširjeno, predvsem zaradi zmanjšanja konfliktov z ribištvom. V Jadranskem morju so kampanje za iztrebljanje delfinov spodbujali organi, pristojni za upravljanje ribištva, in ti poboji so se izvajali več kot stoletje, vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja.«
»Danes vemo, da veliki plenilci, kot so denimo kiti, delfini in morski psi, niso škodljivci, temveč v morskih ekosistemih igrajo izredno pomembno vlogo« je povedal so-avtor študije doc. dr. Tilen Genov, predsednik društva Morigenos in predavatelj na Univerzi na Primorskem. »Podatki so jasni: če želimo zdravo in bogato morje, od katerega smo odvisni tudi ljudje, potrebujemo zdrave populacije velikih morskih plenilcev.«
Avtorji verjamejo, da bo objavljena študija služila kot koristen vir informacij za raziskovalce v tej regiji, študente, odločevalce, ter vse tiste, ki jih zanimajo jadranski kiti in delfini, obenem pa bo koristna podlaga in osnova za prihodnje raziskave.
Študija je dostopna na tem naslovu: https://acta.izor.hr/ojs/ index.php/acta/article/view/ 1422.
31-01-2024
Prvo srečanje z delfini v letu 2024
Prvo srečanje z delfini v letu 2024
Z velikim veseljem delimo novico o našem prvem srečanju z delfini v letošnjem letu. Včeraj zjutraj smo namreč med terenskim delom v Piranskem zalivu srečali skupino delfinov, med katerimi smo takoj prepoznali nekaj dobro znanih plavuti, kot so npr. Neptun, Olaf, Galatea in Natali, nekatere tudi s svojim naraščajem. Nekatere od teh delfinov sedaj poznamo že več kot 20 let. Še posebej pa smo se razveselili, ko smo ugledali še eno posebno plavut: se še spomnite lanske majske zgodbe, ko je piranski ribič rešil nesrečnega (in nato vendarle srečnega) delfina, ki se je ujel v ribiško mrežo? Po zbiranju vaših predlogov smo ga takrat poimenovali Srečko. Včeraj smo ga opazili, ko je s svojimi prijatelji razposajeno plaval nedaleč od našega raziskovalnega čolna, kar potrjuje, da je bila lanska reševalna akcija tudi dolgoročno uspešna. Hvala, ker nas spremljate in podpirate pri naših prizadevanjih za varstvo teh zanimivih bitij.
24-01-2024
Poziv za doktorski študij v sodelovanju z društvom Morigenos
Poziv za doktorski študij v sodelovanju z društvom Morigenos
Univerza St Andrews v sodelovanju z društvom Morigenos išče doktorskega študenta za preučevanje gibanja delfinov. Gre za financiran doktorski študij na Univerzi St Andrews v Veliki Britaniji. Gibanje je pomembna funkcija organizmov, ki vpliva na življenje osebkov in populacij, na interakcije med vrstami in z ljudmi ter na ekosistemske procese. Ekologi zbirajo podatke o gibanju živali z različnimi pristopi, vključno s foto-identifikacijo.
V tem projektu bo izbrani kandidat preučeval gibanje delfinov z uporabo prostorsko-časovnih mrež iz raziskav mobilnosti ljudi. Projekt bo temeljil na dolgoročnih podatkih o foto-identifikaciji delfinov za konstrukcijo modelov, ki so običajni v študijah različnih vrst človeške mobilnosti, vendar v ekologiji gibanja niso dobro znani. V tem projektu bomo raziskali, kako se lahko analiza prostorsko-časovnih mrež uporabi pri preučevanju gibanja morskih sesalcev, na primeru dobro raziskane populacije delfinov v Tržaškem zalivu.

Izbrani študent bo delal na Univerzi St Andrews pod mentorstvom Dr. Urške Demšar (Univerza St Andrews) in somentorstvom Dr. Tilna Genova (Morigenos). Kandidati morajo imeti dobro tehnično znanje s področja prostorskih podatkov ali geoinformatike in zanimanje za modeliranje ekoloških procesov. Prav tako morajo imeti izkušnje s kodiranjem (po možnosti v R ali Pythonu, vendar so primerni tudi Matlab, C++ ali podobno).
Več informacij o projektu je na voljo tukaj: Studying movements of bottlenose dolphins with a spatio-temporal networks approach
Za informacije o načinu prijave obiščite: https://www.st-andrews.ac.uk/ geography-sustainable- development/prospective/pgr/
Rok za prijavo je 9. februar 2024.
05-12-2023
Morigenos darila za vaše najbližje
KAKO NAM LAHKO V DECEMBRU POMAGATE IN HKRATI PRIDOBITE UNIKATNA MORIGENOS DARILA ZA VAŠE NAJBLIŽJE?
Poleg koledarja za leto 2024, smo za vas pripravili tri darilne pakete:

Morigenos koledar 2024
Donacija: 15 EUR

Paket VAL
Donacija: 12 EUR
Vsebina:
– knjižica Morigenos (16x21cm)
– razglednica z delfinom
– poučne nalepke delfinov in kitov

Paket MORJE
Donacija: 30 EUR
Vsebina:
– koledar Morigenos
– Morigenos vrečka iz blaga (37,5×40,50cm)
– knjižica Morigenos (16x21cm)

Paket OCEAN
Donacija: 60 eur
Vsebina:
– koledar Morigenos
– Morigenos vrečka iz blaga (37,5×40,50cm)
– knjižica Morigenos (16x21cm)
– posvojitev delfina (certifikat, opis delfina, majčka, razglednica)
– presenečenje
Za naročilo pišite na morigenos.center@gmail.com z naslednjimi podatki: izbira darila (koledar ali ime paketa), količina, vaši naslovni podatki, pri paketu OCEAN pripišite ime izbranega delfina in velikost majčke. Opise delfinov najdete v zavihku Podprite nas – Posvojite delfina. Donacijo lahko izvršite TUKAJ.
22-11-2023
Uspešno izveden Posvet o problematiki mikroplastike
Uspešno izveden Posvet o problematiki mikroplastike
Na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo je 14. novembra 2023 s sodelovanjem Sveta za varovanje okolja (SVO) pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) in društva Morigenos – slovenskega društva za morske sesalce, potekal Posvet o mikroplastiki. Posvet sta vodila doc. dr. Tilen Genov in prof. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn, oba člana SVO SAZU. Stališča Ministrstva za okolje je predstavil državni sekretar pristojen za okolje in podnebje, g. Uroš Vajgl, pozdravne besede pa je prispeval akad. prof. dr. Branko Stanovnik iz SAZU.
Konferenca je združila priznane slovenske strokovnjake s področja mikroplastike, ki so delili svoje najnovejše ugotovitve in izzive. Med udeleženci je bilo več kot 80 strokovnjakov iz različnih slovenskih podjetij, institucij in univerz, vključno s študenti.
Izr. prof. dr. Gabriela Kalčíková iz fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, je osvetlila problem mikroplastike v naravi in njene vire, kot so kmetijstvo in abrazija plastičnih materialov in pnevmatik. Poudarila je uspeh prepovedi mikroplastike v kozmetičnih izdelkih , kjer so preparati vsebovali tudi do deset odstotkov mikroplastike. Mikroplastika se prenaša tudi po zraku, zaradi česar jo lahko najdemo celo na zelo odmaknjenih krajih, kjer ni neposrednega človeškega vpliva.
Dr. Manca Kovač Viršek z Inštituta za vode RS je v svojem predavanju “Stanje mikroplastike v okolju – študije iz Slovenije” osvetlila prisotnost mikroplastike v vodi, obalnih in vodnih sedimentih. Alarmanten rezultat njihove študije kaže, da je mikroplastika prisotna v kar 94 % vseh rib vrste rdečeoka v reki Muri. Po drugi strani so ugotovili, da čistilne naprave z različnimi fazami čiščenja – sekundarno (92–94 %), terciarno (96 %) in mikrofiltracijo (99 %) – učinkovito odstranjujejo mikroplastiko. Poleg tega so mikroplastiko zaznali tudi v zraku in celo v toči.
Ga. Andreja Palatinus je spregovorila o pobudi za ustanovitev slovenske skupnosti raziskovalcev mikroplastike, poudarjajoč pomembnost povezovanja in standardizacije metod.
V predavanju z naslovom “(Mikro)plastika je simptom našega časa, za katerega moramo čimprej najti rešitve” je izr. prof. dr. Andrej Kržan z Kemijskega inštituta podal zgodovinski pregled problematike mikroplastike in izpostavil nekatere možne rešitve. Opozoril je na dejstvo, da večji odpadki pogosto ostanejo v državah, iz katerih izhajajo. Kržan je predstavil tudi rešitev za zmanjšanje vnosa mikroplastike v okolje – filtre za vlakna, ki se lahko vgradijo v pralne stroje.
Dr. Mateja Grego z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo je predstavila, kako vključujejo javnost v zbiranje podatkov o onesnaženosti rek z mikroplastiko. Podrobno je govorila o projektu “Pirati plastike“, v katerem je sodelovalo 99 šol. Poudarila je, da so tovrstni projekti izjemno pomembni, saj ne samo da predstavljajo prvo izkušnjo osnovnošolcev z znanstvenimi raziskavami, temveč tudi pomembno prispevajo k ozaveščanju mladih o okoljskih vprašanjih.
V zadnjem predavanju z naslovom “Mikroplastika v kraških sistemih” je dr. Lara Valentić iz Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU osvetlila temo onesnaženja kraških sistemov. V predavanju je poudarila, da je dinamika krasa posebna, kar prav tako vpliva na specifičnost njegovega onesnaženja z mikroplastiko.
Posvet se je zaključil z okroglo mizo, kjer so strokovnjaki izpostavili pomen multidisciplinarnega sodelovanja, standardizacije analiz, določanja mejnih vrednosti mikroplastike in zmanjševanja uporabe plastike za enkratno uporabo. Udeleženci so predstavili pomembne raziskave in strokovna mnenja, poudarili pa so tudi, da lahko vsak posameznik prispeva k zmanjšanju onesnaženja z mikroplastiko z majhnimi spremembami v vsakdanjem življenju, kot so zmanjšanje uporabe plastike za enkratno uporabo, namestitev filtrnih sistemov v gospodinjske aparate in aktivno sodelovanje v različnih okoljevarstvenih akcijah, kot sta projekta “Čista obala” in “Pirati plastike“. Ta prizadevanja so ključna za ozaveščanje o pomenu skrbi za okolje in prispevajo k bolj trajnostnemu življenju. Konferenca je tako postala platforma za izmenjavo znanja in spodbujanje nadaljnjih raziskav na področju mikroplastike ter njenega vpliva na okolje.
03-11-2023
IUCN delovna skupina za zavarovana območja morskih sesalcev praznuje
IUCN delovna skupina za zavarovana območja za morske sesalce praznuje
IUCN (The International Union for Conservation of Nature – Svetovna zveza za varstvo narave) delovna skupina za zavarovana območja za morske sesalce praznuje deseto obletnico. Ustanovljena je bila z namenom, da bi znanstveno ocenila in identificirala ključna območja, ki so pomembna za ohranjanje morskih sesalcev, kot so kiti, delfini in pliskavke ali IMMA (Important Marine Mammal Areas – Pomembna območja za morske sesalce).

“Želeli smo dati glas znanstveni skupnosti – tistim, ki jih zanima prostorska zaščita kitov, kot tudi samim kitom in drugim morskim sesalcem,” pravi Erich Hoyt, sopredsednik in soustanovitelj delovne skupine skupaj z Giuseppejem Notarbartolom di Sciara. “Da bi to dosegli,” dodaja Notarbartolo di Sciara, “smo potrebovali preprosto, a avtoritativno orodje za ohranjanje, ki bi ga lahko uporabljali morski prostorski načrtovalci, upravljalci zavarovanih morskih območij, znanstveniki in drugi odločevalci. S tem bi kitom, delfinom in drugim morskim sesalcem dali mesto za pogajalsko mizo in možnost pridobivanja zavarovanega habitata.”
Kljub 10. obletnici praznovanja delovne skupine, pa so nekatera pomembna območja za morske sesalce že v nevarnosti. V Črnem morju je šest IMMA območij, ki so bili ustvarjeni okrog habitata ogroženih delfinov in pliskavk ob ukrajinski obali. Trenutno pa se ta območja nahajajo na območjih vojnih konfliktov. Črnomorske pristaniške pliskavke (Phocoena phocoena relicta), velike pliskavke (Tursiops truncates ponticus) in navadni delfini (Delphinus delphis ponticus) so vedno pogosteje najdeni nasedli na obali ali kot žrtve plavajočih min. V zgornjem zalivu Kalifornije je število kalifornijskih rjavih pliskavk (Phocoena sinus) dramatično upadlo in se ocenjuje na le 10 preživelih posameznikov. Kljub številnim prizadevanjem za ohranitev te vrste je možnost, da ta vrsta izgine velika.
“Praznujemo deseto obletnico ustanovitve delovne skupine,” pravi podpredsednica delovne skupine Gill Braulik, “in že vidimo hudo degradacijo habitata v nekaterih IMMA območjih.”
Do danes je delovna skupina pregledala 72% globalnih oceanov in identificirala 242 pomembnih območij za morske sesalce. Članstvo delovne skupine se je razširilo in trenutno vključuje več kot 60 članov z vsega sveta. Vsako IMMA območje je prešlo skozi postopek nominacije strokovnjakov in nato strokovne revizije. Skoraj 300 znanstvenikov je sodelovalo v eni ali več tedenskih delavnicah, ki so bile organizirane v 10 regijah in s tem postalo ambasadorjev IMMA območij, najbolj zagnani med njimi pa so postali koordinatorji IMMA območij za svojo regijo.
“Eno od teh območij je tudi severni Jadran”, je povedal dr. Tilen Genov iz društva Morigenos, sicer eden od koordinatorjev delovne skupine za Sredozemlje.Severni Jadran je bil opredeljen kot pomembno območje za morske sesalce na podlagi raziskav društva Morigenos ter kolegov iz Italije in Hrvaške.
IUCN delovna skupina še naprej širi svoje delo in sodeluje z različnimi organizacijami in upravljalci morskega prostora z namenom zaščite ključnih območji in preprečitve izgube biotske raznovrstnosti morskih sesalcev.
17-10-2023
Onkraj meja: Raziskovanje genetske povezanosti sredozemskih delfinov
Onkraj meja: Raziskovanje genetske povezanosti sredozemskih delfinov
Raziskovalci društva Morigenos so v sodelovanju s kolegi iz različnih delov Sredozemlja in drugih delov Evrope izvedli obsežno študijo o populacijski strukturi in genetski povezanosti velikih pliskavk v severovzhodnem Sredozemskem morju. Ta vrsta je znana po visoki zvestobi določenim območjem, kar pomeni, da se osebki posamezne populacije najraje zadržujejo na specifičnih območjih. Študija se je osredotočala predvsem na Jadransko morje in sosednje regije, pri čemer so bili vzorci pridobljeni iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Grčije. Študija je bila objavljena v znanstveni reviji Conservation Genetics.
Z genetskimi analizami so raziskovalci dobili vpogled v populacijsko strukturo in genetsko povezanost teh delfinov. V raziskavi je bilo največji genetskih vzorcev prav iz Tržaškega zaliva, zagotovilo pa jih je društvo Morigenos, kar je prineslo ključne podatke za razumevanje dinamike populacij teh morskih sesalcev. Študija je razkrila veliko zvestobo oz. pripadnost delfinov določenim območjem, kot so Ambracijski zaliv v Grčiji, hrvaški otoški arhipelagi ter Tržaški zaliv, kamor spada tudi slovensko morje. Toda raziskava je pokazala tudi, da te populacije niso popolnoma izolirane druga od druge; med njimi prihaja do premikov in genskega pretoka, kar kaže na stabilno metapopulacijo. Populacija iz Ambracijskega zaliva je izstopala zaradi svoje posebnosti, majhnosti, izoliranosti in občutljivosti na pritiske, ki jih povzroča človek. Zanimivo pa je, da je študija pokazala genetsko povezanost med delfini iz Ambracijskega in Tržaškega zaliva, kar je bilo nepričakovano.
Ta skupni napor poudarja pomen mednarodnega sodelovanja pri raziskovanju in varstvu morja. Raziskovalci so v tej raziskavi uspeli tudi uspešno povezati genetske podatke z informacijami iz različnih dolgoročnih študij, kot je na primer tista, ki jo izvaja društvo Morigenos v Tržaškem zalivu.
Razumevanje genetske povezanosti in populacijske dinamike je ključno za oblikovanje učinkovitih čezmejnih strategij varstva. Kljub izzivom pri natančnem določanju meja posameznih populacij zaradi omejitev pri vzorčenju in ločljivosti metod študija poudarja pomen prepoznavanja in ohranjanja edinstvenih značilnosti posameznih lokalnih populacij delfinov.
Znanstveni članek je dostopen na tem naslovu.
Najnovejši prispevki
- Navadna delfinka “Ciao” – Kaj vemo o njej?
- Učenci OŠ Koper raziskujejo morje v sklopu projekta Od učilnice do morja
- Društvo Morigenos gosti v Piranu sestanek partnerjev projekta SAMESEA
- Uspešno izvedena okrogla miza o strategijah monitoringa morskih indikatorskih vrst
- Nova pobuda za naše morje: konzorcij “Povezani za morje”
Arhivi
- marec 2025
- februar 2025
- januar 2025
- december 2024
- oktober 2024
- september 2024
- avgust 2024
- julij 2024
- maj 2024
- april 2024
- februar 2024
- januar 2024
- december 2023
- november 2023
- oktober 2023
- september 2023
- avgust 2023
- julij 2023
- maj 2023
- april 2023
- februar 2023
- januar 2023
- december 2022
- oktober 2022
- september 2022
- avgust 2022
- julij 2022
Kategorije
Oznake
Archives
- marec 2025
- februar 2025
- januar 2025
- december 2024
- oktober 2024
- september 2024
- avgust 2024
- julij 2024
- maj 2024
- april 2024
- februar 2024
- januar 2024
- december 2023
- november 2023
- oktober 2023
- september 2023
- avgust 2023
- julij 2023
- maj 2023
- april 2023
- februar 2023
- januar 2023
- december 2022
- oktober 2022
- september 2022
- avgust 2022
- julij 2022
Nedavni komentarji