KITI IN DELFINI V JADRANU: KAJ VSE VEMO O NJIH?

Izšla je pregledna študija o kitih in delfinih v Jadranskem morju, v kateri je sodelovalo tudi društvo Morigenos. V obsežni študiji so znanstveniki pregledali in strnili doslej obstoječe znanje o jadranskih kitih in delfinih in podali smernice za njihovo dolgoročno varstvo. Študija je bila objavljena v znanstveni reviji Acta Adriatica.
V novi pregledni študiji so raziskovalci opravili izredno obsežen pregled obstoječe literature o kitih in delfinih v Jadranskem morju in strnili izsledke različnih raziskav. Obravnavali so vse vidike različnih vrst kitov in delfinov, ki živijo na tem območju: njihovo razširjenost, številčnost, genetsko strukturo, vedenje, grožnje, itd. Pregledne študije predstavljajo nekakšno sintezo znanja, ki ga sestavljajo različne posamezne raziskave.
Objavljena študija kaže na večplastnost stanja v Jadranu. Po eni strani je pestrost vrst kitov in delfinov v tem morju večja kot si verjetno marsikdo predstavlja: tukaj stalno živi kar pet vrst, še dve pa se občasno pojavljata. Kiti in delfini so plenilci na vrhu morskih prehranjevalnih spletov, zato imajo v morskih ekosistemih pomembno vlogo. Njihova prisotnost v Jadranskem morju je s tega vidika dober znak. Po drugi strani pa je Jadransko morje eno od najbolj obremenjenih sredozemskih območij, izpostavljeno mnogim človeškim dejavnikom, ki negativno vplivajo na stanje morskih ekosistemov in neposredno ogrožajo tudi jadranske kite in delfine.
In katere vrste torej imamo v Jadranu? Najštevilčnejša vrsta je progasti delfin (Stenella coeruleoalba), ki živi v globokem južnem Jadranu (v Sloveniji jih zabeležimo redko). Druga najštevilčnejša vrsta, ki je tudi najbolj razširjena po celotnem Jadranu, je velika pliskavka (Tursiops truncatus), ki živi tudi pri nas v slovenskih vodah in ki jo raziskovalci društva Morigenos preučujejo že več kot 20 let. V Jadranu je bil nekoč pogost tudi navadni delfin (Delphinus delphis), ki pa je danes izredno redek. V južnem Jadranu sta v manjšem številu prisotna še okrogloglavi delfin (Grampus griseus) in pa Cuvierjev kljunati kit (Ziphius cavirostris). Slednji je absolutni svetovni rekorder v potapljanju na dah, saj se lahko potopi tudi do 3000 m in pod vodo ostane več kot tri ure. Občasno se pojavljata tudi brazdasti kit (Balaenoptera physalus), ki se vsake toliko pojavi tudi v Sloveniji, ter kit glavač (Physeter macrocephalus), druge vrste pa Jadransko morje obiščejo izredno redko. Med njimi je recimo kit grbavec (Megaptera novaeangliae), ki je leta 2009 dva meseca bival v slovenskih vodah.
Kljub tem podatkom je stanje kitov in delfinov v Jadranu danes slabše kot je bilo pred nekaj desetletji. V obdobju med 19. in sredino 20. stoletja je bilo v Jadranu namerno pobitih na tisoče delfinov, kar je med drugim vodilo v skoraj popolno izginotje navadnega delfina. Danes se jadranski kiti in delfini soočajo z mnogimi grožnjami, ki vključujejo skupne učinke degradacije in izgube habitatov, prekomernega izlova njihovega plena, naključne smrtnosti v ribolovnih orodjih, antropogenega hrupa, plastičnih odpadkov, kemičnega onesnaženja in podnebnih sprememb. Jadran je zaradi svoje polzaprtosti in relativne plitvosti še posebej občutljiv ekosistem, med drugim pa je tudi morje, kjer je kočarjenje (ribolov z vlečnimi mrežami) najbolj intenzivno na svetu.
Vodilni avtor študije dr. Giovanni Bearzi navaja: »V preteklosti so delfine obravnavali kot škodljivce, njihovo ubijanje pa je bilo pogosto in razširjeno, predvsem zaradi zmanjšanja konfliktov z ribištvom. V Jadranskem morju so kampanje za iztrebljanje delfinov spodbujali organi, pristojni za upravljanje ribištva, in ti poboji so se izvajali več kot stoletje, vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja.«
»Danes vemo, da veliki plenilci, kot so denimo kiti, delfini in morski psi, niso škodljivci, temveč v morskih ekosistemih igrajo izredno pomembno vlogo« je povedal so-avtor študije doc. dr. Tilen Genov, predsednik društva Morigenos in predavatelj na Univerzi na Primorskem. »Podatki so jasni: če želimo zdravo in bogato morje, od katerega smo odvisni tudi ljudje, potrebujemo zdrave populacije velikih morskih plenilcev.«
Avtorji verjamejo, da bo objavljena študija služila kot koristen vir informacij za raziskovalce v tej regiji, študente, odločevalce, ter vse tiste, ki jih zanimajo jadranski kiti in delfini, obenem pa bo koristna podlaga in osnova za prihodnje raziskave.
Študija je dostopna na tem naslovu: https://acta.izor.hr/ojs/index.php/acta/article/view/1422.