TERAPIJE Z DELFINI: DA ALI NE?


Foto: Colin Speedie

Terapija z delfini (Dolphin Assisted Therapy).

Je to resnično terapija, ki deluje? Ali je to zgolj trendovska krinka za zlorabo živali in manipulacijo z upi ljudi?

Mi imamo svoje mnenje o tem, toda želeli smo slišati, kaj o tem pravijo naši kolegi znanstveniki. Društvo Morigenos je tako pred približno enim letom in pol opravilo intervju o tovrstnih terapijah z Lori Marino, ki je ena izmed vodilnih svetovnih strokovnjakinj na področju inteligence kitov in primatov, ter evolucije možganov. Intervju je bil objavljen v MorigeNews, posebnem biltenu društva Morigenos. Sedaj smo se odločili intervju deliti z našimi prijatelji in podporniki tudi preko spleta.

Lori Marino je višja predavateljica programa Nevroznanost in vedenjska biologija na Univerzi Emory, v ZDA. Njena področja zanimanja so predvsem vedenje živali, kognitivna etologija, povezave možgani-vedenje, evolucija možganov in inteligence, samozavedanje, odnosi med ljudmi in živalimi, dobrobit živali ter varstvo živali. V letu 2001 sta skupaj s kolegico Diano Reiss objavili prve dokaze o samo-prepoznavanju velikih pliskavk v ogledalu.

INTERVJU Z LORI MARINO

1. MORIGENOS: Primarno področje vašega dela je raziskovanje evolucijevelikosti možganov pri primatih in delfinih, raziskovanje inteligence teh in drugih živali, kognitivne etologije in samozavedanja pri nečloveških bitjih. Poleg tega pa zelo odprto govorite tudi o tako imenovanih programih terapije z delfini. Nam lahko poveste, kaj vas je spodbudilo, da postanete aktivni tudi na tem področju in kakšno je vaše strokovno mnenje o “terapiji z delfini”?

Lori Marino: S kolegom Scottom Lilienfeldom sva z uporabo najosnovnejših znanstvenih metod analizirala trditve, ki so bile objavljene na temo “terapije z delfini”. Odkrila sva, da nobena od teh raziskav ni bila primerno izvedena in zato pravzaprav vse do danes ni nikakršnega dokaza, ki bi njihove trditve podprl. Na kratko – trenutno nimamo nobenih rezultatov, ki bi dokazovali, da je “terapija z delfini” primerna za zdravljenje kakršnekoli bolezni. Dva razloga sta, zakaj je po mojem mnenju izredno pomembno posvariti ljudi pred “terapijo z delfini”. Prvič, obupani starši in bolni ljudje so dovzetni za “terapijo z delfini” in jih zagovorniki zlahka izkoristijo. “Terapija z delfini” je namreč nezaslišano draga in nevarnosti pri plavanju z veliko divjo živaljo, kot je delfin, so povsem realne. Veliko ljudi se je med plavanjem z delfini v ujetništvu močno poškodovalo. Drugič pa, obstaja povezava med programi plavanja z delfini v ujetništvu (vključno s “terapijo z delfini”) in pokoli delfinov po vsem svetu, tako v Taijiju na Japonskem kot tudi drugod. Zunaj ZDA številni morski parki živali dobijo prav s pomočjo takšnih, grozo vzbujajočih pregonov delfinov kot se dogajajo na Japonskem, ki vsako leto vključujejo masovno pobijanje tisočev delfinov in manjših vrst kitov. Predstavniki teh vodnih parkov se udeležijo pregonov delfinov in med njimi izberejo posamezne delfine za življenje v ujetništvu. Matere delfinke in njihove mladiče ločijo in za vsakega preživelega delfina, ki jih vidite v vodnih parkih, jih pogine približno sedem. To je kruta resnica teh vodnih parkov, za katero ne želijo, da bi prišla v javnost.

2. MORIGENOS: Prebrali smo nekaj vaših strokovnih objav na temo “terapije z delfini”, v katerih ste preučili raziskave, ki trdijo, da “terapija z delfini” pozitivno vpliva na ljudi, še posebno otroke s posebnimi potrebami. Kakšni so bili vaši rezultati?

Lori Marino: Naša raziskava je pokazala, da je v teh študijah mnogo preveč nenadzorovanih spremenljivk in so metode, uporabljene v njih, slabe, zato je nemogoče z gotovostjo govoriti, da ima “terapija z delfini” pozitiven učinek na otroke s posebnimi potrebami. Ti otroci so morda doživeli prijetno izkušnjo pri interakciji s priljubljeno živaljo, kot je delfin. Vendar te prijetne izkušnje ne moremo enačiti s terapijo in javnost mora poznati razliko. Poleg tega pa ni nikakršnega dokaza, razen kratkoročnega dobrega počutja, da obstaja tudi dolgoročen pozitiven vpliv po zaključeni “terapiji”.

3. MORIGENOS: Kako, po vašem mnenju, so avtorji teh raziskav prišli do svojih rezultatov, na kakšen način so takšne podatke pridobili in jih interpretirali?

Lori Marino: Nobena od omenjenih raziskav ne temelji na uveljavljeni raziskovalni metodologiji. Večina tako imenovanih terapevtskih učinkov “terapije z delfini” je pravzaprav splošnih, ki jih lahko dobimo tudi na drugačne, cenovno ugodnejše, manj nevarne in etično upravičene načine, kot so obisk zabaviščnega parka, božanje psa ali počitnice. Z drugimi besedami, pri plavanju z delfini ne gre za edinstven ali poseben dogodek. Večina rezultatov, o katerih poročajo, je izpostavljena različnim nekontroliranim učinkom, pristranskim ocenam in drugim dejavnikom, zaradi katerih je nemogoče trditi, da je prav delfin kritičen terapevtski dejavnik.

4. MORIGENOS: V vaših objavah pravite, da “terapija z delfini” sploh ni terapija. Nam lahko o tem poveste malce več?

Lori Marino: Terapija je medicinski pripomoček oz. niz metod, ki omogočajo ali pripomorejo k ozdravljenju določene motnje oziroma bolezenskega stanja. Med pravo terapijo in boleznijo obstaja specifično razmerje in pri pravi terapiji je mogoče pozitiven učinek na osebo objektivno izmeriti. Pravi terapevtski učinki trajajo dlje kot le v času trajanja terapije. Nič od tega pa ne velja za “terapijo z delfini”.

5. MORIGENOS: Obstajajo številne organizacije, delfinariji in celo vodni parki po vsem svetu, ki ponujajo tudi „terapijo z delfini”, kjer obljubljajo izboljšanje različnih bolezenskih stanj in motenj pri otrocih. Te programe izvajajo in nadzirajo t.i. strokovnjaki, ki se imenujejo tudi „pooblaščeni” (certificirani) terapevti z delfini”. Kaj to pomeni in kje lahko posameznik pridobi certifikat, ki bi mu omogočal izvajanje „terapije z delfini”?

Lori Marino: Za izvajanje „terapije z delfini” ni nobenih standardiziranih postopkov. Ta dejavnost nima nikakršnih uradnih regulativ, ne glede na trditve teh samooklicanih strokovnjakov.

6. MORIGENOS: Kako bi komentirali dejstvo, da strokovnjaki z različnih področij podpirajo „terapijo z delfini” in promovirajo njene domnevne pozitivne učinke na otroke? Ljudje zaupajo strokovnjakom, kot so psihologi, zdravniki, delovni terapevti in drugo zdravstveno osebje, ki sodeluje tudi v „terapijah z delfini” prav zaradi njihovega naziva in ugleda. Kakšne so vaše izkušnje v zvezi s tem? Če stvar ne deluje, zakaj bi ti strokovnjaki tvegali in zastavili svoje dobro ime z objavami o uspehu „terapije z delfini”?

Lori Marino: Skoraj vsi posamezniki, ki podpirajo „terapijo z delfini” imajo od tega finančno korist. In prav to javnosti pošilja jasno sporočilo. Bodite pazljivi!

7. MORIGENOS: V zadnjem času se veliko govori o tako imenovani alfaterapiji z delfini, saj delfini oddajajo alfa-valove, ki nas sproščajo, izboljšajo naše učne sposobnosti in tako dalje. Veliko organizatorjev „terapije z delfini” pozna alfavalove, kako nastanejo in kako delujejo, zato se poraja vprašanje – zakaj bi uporabili prav delfine za dosego alfa stanja, če pa vemo, da lahko na drugačen način (alternativna medicina, tehnike sproščanja, …) prav tako uspešno dosežemo takšno stanje zavesti. Je „terapija z delfini” torej res le komercialna poteza? Izkoriščanje delfinovega nasmeha in njihove mističnosti?

Lori Marino: Premik v možganskih valovih se včasih pojavi po „terapiji z delfini”, pri čemer gre za zelo splošen odziv na kakršno koli sproščanje. „Terapija z delfini” ni v tem pogledu prav nič posebnega. Enak učinek lahko dosežemo z meditacijo ali počitkom na kavču. Gre za prevaro. „Terapijo z delfini” poskušajo upravičiti z uporabo fraz z znanstvenim prizvokom kot so „alfa-valovi” in „alfa-theta preklop”. Javnosti pa takšne lažne znanstvene taktike ne bi smele preslepiti. V „terapiji z delfini” ni ničesar takšnega kot obljubljajo.

8. MORIGENOS: Ljudi že od nekdaj privlačijo delfini s svojimi večnimi „nasmehi”. Ali menite, da je to pravi razlog, zakaj so delfini v ujetništvu, kjer jih učimo trikov in plavati z ljudmi pod pretvezo „terapije z delfini”?

Lori Marino: Mislim, da je večno prekletstvo delfinov njihov izgled – videti je, da se neprestano smehljajo. To nam daje občutek, da so srečni, tudi, kadar v resnici niso. Ljudje dobijo napačen vtis, da delfini želijo biti v ujetništvu in pomagati ljudem z različnimi boleznimi.

9. MORIGENOS: Kaj pa stroški „terapije z delfini”? Kaj je vzrok zasoljenim cenam? Gre za prestiž, ljudi, ki verjamejo, da glede na visoko ceno „terapija” zagotovo deluje ali gre preprosto za brezvestno zaslužkarstvo?

Lori Marino: „Terapija z delfini” je izredno draga. Večinoma stane več tisoč dolarjev za nekaj ponovitev. Dejstvo je, da „terapija z delfini” obstaja zaradi finančnega okoriščanja na račun obupanih in lahkovernih ljudi.

10. MORIGENOS: Imate kak predlog ali priporočilo, kako pristopiti zaskrbljenim staršem, ki so pripravljeni storiti karkoli, da bi pomagali prizadetemu otroku? Kako jih posvariti, da jim „terapija z delfini” ne bo prinesla odličnih rezultatov, ki jih oglašujejo, pač pa, da jih zanima le njihov denar? Kako staršem, ki so za „terapijo z delfini” zapravili celo premoženje, povedati resnico, a da jih ne prizadenemo ali jim damo občutka obtoževanja?

Lori Marino: Sama vsekakor sočustvujem s starši bolnih otrok, ki so se odločili za „terapijo z delfini”. Razumljivo je, da bi za svoje otroke naredili prav vse, da bi jim pomagali. Prav zato „terapija z delfini” dobi le še bolj negativen prizvok; organizatorji teh terapij izkoriščajo dovzetne starše za svoj dobiček. Upam, da bo več staršev premislilo, preden bodo svoj denar zapravili za „terapijo z delfini” in tako tej industriji jasno sporočili, da so ozaveščeni in se ne pustijo več vleči za nos. Če so starši že sodelovali v takšni „terapiji”, naj bodo veseli, da je otrok to doživel kot pozitivno izkušnjo in jih žival ni poškodovala. Naj jim bo to izkušnja za naprej in naj opozorijo tudi druge starše. Povsem razumljivo je, da so pripravljeni poskusiti. Ko bi vsaj imeli trdne dokaze, da „terapija z delfini” dolgoročno deluje. Vendar teh dokazov preprosto ni.

11. MORIGENOS: Kolikor je vam znano, ali so terapije s pomočjo drugih živali bolj ali manj uspešne kot „terapija z delfini”? Dokazano je namreč, da različne domače živali zmanjšujejo stres, znižujejo krvni tlak ipd. in takšne živali, kot so psi, mačke, kunci in druge živali po vsem svetu uporabljajo za različne terapije s pomočjo živali. Kakšno je vaše mnenje? Mislite, da obstaja (etična) razlika med uporabo psov ali mačk in uporabo delfinov za pomoč pri zdravljenju ljudi in zakaj?

Lori Marino: Osnovne ugotovitve, ki temeljijo na drugih oblikah terapij z živalmi imajo pozitiven učinek, ki pa je prav tako splošen in vključuje dobro voljo, znižan krvni tlak, povečano motivacijo, manjšo napetost, … Kljub temu pa tudi v teh primerih nimamo prepričljivih dokazov dolgoročnih pozitivnih učinkov in za razliko od večine drugih terapij, te terapije ne delujejo ciljano proti specifičnemu zdravstvenemu problemu. Uporaba domačih živali ni etično sporna tako kot uporaba delfinov. Delfini so divje živali in so v ujetništvu prikrajšane za normalno življenje. Domače ali udomačene živali ljudem niso tako nevarne kot delfini in druge divje živali. Zakaj bi izbrali nevarno aktivnost za svojega otroka, če pa so rezultati enaki kot podobna, a varna oblika aktivnosti?

12. MORIGENOS: Ljudje, ki so poskusili „terapijo z delfini”, pravijo, da je definitivno pozitivno delovala na njihovega otroka, da se je otrok zdel bolj miren ali bolj koncentriran kot običajno. Kako bi to razložili? Je to dolgotrajen učinek?

Lori Marino: Brez dvoma je bila interakcija z delfinom pozitivna izkušnja tako za otroke kot za odrasle. Veliko doživetij je lahko zabavnih in prijetnih, nekatera celo dvignejo motivacijo in koncentracijo. To pa še ne pomeni, da gre za terapijo in o dolgotrajnih učinkih prav gotovo ni nobenih dokazov.

13. MORIGENOS: Kakšen je vaš nasvet glede nasprotovanja „terapiji z delfini”? Ste našli prijazen ali prijeten način, kako javnosti predstaviti „terapijo z delfini” v pravi luči?

Lori Marino: Menim, da se morajo potencialni kandidati za »terapijo z delfini« zavedati, da ni nikakršnih dokazov za učinkovitost, je zelo draga, predstavlja nevarnost za resne poškodbe in da so živali za izvajanje teh programov ujete na barbarski in nehuman način. Upam, da te informacije zadoščajo in bodo prepričale vsako razumno osebo, naj ne podpira industrije, ki organizira »terapije z delfini«. »Terapija z delfini« se za vse vpletene slabo konča, razen seveda za organizatorja.