SLOVENSKI RAZISKOVALCI ODKRILI NOV NAČIN PREPOZNAVANJA DELFINOV

Raziskovalci društva Morigenos so odkrili, da je posamezne delfine možno razlikovati na podlagi obrazov in s tem “izumili” novo metodo identifikacije delfinov. Svoje izsledke so predstavili v raziskavi, ki je bila danes objavljena v mednarodno priznani reviji Marine Mammal Science, osrednji znanstveni reviji za znanost o morskih sesalcih: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/mms.12451/full

Že dolgo je znano, da je posamezne delfine možno prepoznavati na podlagi naravnih oznak na hrbtnih plavutih. Prav zaradi tovrstnih oznak danes vemo, da v slovenskem morju živi okoli 150 delfinov, ki jih raziskovalci društva Morigenos preučujejo in spremljajo že od leta 2002. Toda oznake na plavutih se spreminjajo, težava pa je tudi v tem, da mladiči na plavutih še nimajo oznak, po katerih bi jih lahko prepoznavali. Dodatni načini prepoznavanja delfinov so torej lahko zelo koristni. V društvu Morigenos so ugotovili, da je delfine možno prepoznavati na podlagi njihovih obrazov, kar doslej ni bilo znano. Zadevo je odkril Tilen Genov, predsednik društva Morigenos in prvi avtor raziskave, in to prav pri delfinih iz Tržaškega zaliva. Skupaj z mednarodno ekipo znanstvenikov je zasnoval študijo, v kateri so morali izkušeni ter neizkušeni opazovalci primerjati fotografije obrazov delfinov in jih pravilno povezati. Rezultati so pokazali, da tako izkušeni kot tudi neizkušeni opazovalci lahko ločijo posamezne osebke na podlagi njihovih obrazov, celo kadar primerjajo levo in desno stran obraza. Raziskava je prav tako pokazala, da so obrazne poteze pri delfinih dolgotrajne in omogočajo identifikacijo na dolgi rok.

Ta nova metoda prepoznavanja sicer ne more nadomestiti identifikacije na podlagi plavuti, lahko pa jo dopolnjuje. Obrazi za razliko od plavuti niso podvrženi tolikšni meri sprememb zaradi zunanjih vplivov, zato so lahko dolgoročno bolj zanesljivi. Nova metoda je primerna tudi za mladiče, katerih plavuti navadno niso dovolj označene, da bi jih lahko zanesljivo prepoznali tudi takrat, ko se osamosvojijo in zapustijo svojo mamo, zato lahko izboljša poznavanje medgeneracijskih povezav v populaciji. Še posebej obetavna utegne biti pri tistih vrstah delfinov, ki na plavutih navadno nimajo prav dosti oznak, ali pri vrstah, ki hrbtne plavuti sploh nimajo.

Ta raziskava, objavljena v uveljavljeni mednarodni znanstveni reviji, je še en primer, ki kaže, da ima lahko tudi raziskovanje delfinov v slovenskem morju širši pomen za poznavanje morskih sesalcev na svetovni ravni.