RAZISKOVANJE

 
 

Delfini so plenilci na samem vrhu morskega prehranjevalnega spleta, zato imajo v morskem ekosistemu pomembno vlogo. Namen raziskovalnih dejavnosti je podati znanstveno osnovo za učinkovito varstvo delfinov in njihovega habitata, preko stalnega monitoringa in identifikacije glavnih groženj tem živalim. Z učinkovitim varstvom delfinov lahko bolje varujemo celotni morski ekosistem, od katerega smo odvisni tudi ljudje. Prav tako pomemben namen raziskovanja je širjenje znanja o biotski pestrosti naših morij.

 

Raziskovanje na terenu

V času raziskovalnih aktivnosti spremljamo prisotnost delfinov na območju raziskovanja in zbiramo podatke o njihovih premikih, vedenju, interakcijah z ribištvom ter foto-identifikaciji. Opazovanja potekajo s plovila ter kopenskih opazovalnih točk, podatke pa zbiramo tudi z akustičnim monitoringom. Terensko delo izvajamo le v ugodnem vremenu (brez močnega vetra, brez dežja, brez megle). Zbiranje podatkov poteka v slovenskih vodah, pa tudi v sosednjih hrvaških in italijanskih vodah. Poleg preučevanja delfinov zbiramo podatke tudi o morskih želvah, glavatih karetah (Caretta caretta).

 

Odprave s plovilom

Odprave s plovilom potekajo s pomočjo 5.8 m dolgega napihljivega čolna s trdim dnom, ki ima štiri-taktni motor moči 60 KM. V času iskanja posadka vizualno pregleduje površino morja. Med odpravo se redno beležijo okoljski in navigacijski podatki.

 

Kopensko opazovanje

Kopensko opazovanje poteka s kopenskih opazovalnih točk, s pomočjo daljnogledov in teodolita. Teodolit je naprava, s katero lahko z obale določamo natančno pozicijo objektov na vodi in tako sledimo potovanju delifinov. V času kopenskega opazovanja beležimo okoljske podatke ter podatke o ladijskem prometu.

 

Opažanje

Če se delfine opazi na morju, se jim plovilo počasi približa. Prične se sledenje. Plovilo ostane z delfini eno ali več ur, odvisno od števila delfinov v skupini, njihovega vedenja, vremenskih razmer in drugih okoliščin. Ponavadi skušamo vse podatke zbrati v čim krajšem času in skupino zapustiti v manj kot eni uri. Čas, GPS pozicija in drugi podatki se vpisujejo v rednih intervalih.

Če se delfine opazi z obale, raziskovalna ekipa njihovim premikom sledi s pomočjo teodolita.

 

Foto-identifikacija

Foto-identifikacija je osrednja metoda v tej raziskavi. Posamezne delfine prepoznavamo po naravnih oznakah, kot so brazgotine in zareze v hrbtnih plavutih. Te oznake so naravne, nastanejo pa predvsem pri medsebojnih interakcijah med delfini. Lahko jih povzročijo tudi drugi organizmi ali bolezni, včasih pa celo neprijetna srečanja z ljudmi. Pigmentni vzorci, oblika hrbtne plavuti in druge posebnosti prav tako pomagajo pri prepoznavanju posameznih živali. Od leta 2002 smo foto-identificirali preko 150 delfinov, vsakemu pa smo dali ime in ga vključili v fotografski identifikacijski katalog.

Ko najdemo skupino delfinov, je osnovni cilj posneti fotografijo plavuti vsakega člana skupine. Ta metoda je neinvazivna, z njo pa lahko pridobimo mnogo informacij o biologiji in ekologiji delfinov.

Več o foto-identifikaciji si lahko preberete na povezavi Foto-identifikacija.

 

Opazovanje vedenja

Če razmere to dovoljujejo, se vedenje delfinov sistematično beleži ves čas sledenja, v rednih intervalih. Zbira se podatke o velikost in sestavi skupine, prisotnosti mladičev, trajanju potopov in morebitnih interakcijah z ribištvom, ne glede na to, ali opazovanja potekajo s plovila ali obale.

   

Akustični monitoring

Akustični monitoring pomeni, da živali spremljamo in preučujemo tako, da s posebno opremo oz. hidrofoni (podvodnimi mikrofoni) zaznavamo in beležimo njihovo naravno oglašanje, s tem pa lahko ugotavljamo marsikaj zanimivega in pomembnega. V sodelovanju z Morsko biološko postajo v Piranu in Chelonia Ltd iz Velike Britanije smo v slovenskem morju namestili napravo imenovano C-POD (na sliki spodaj), s katero lahko prisotnost delfinov zaznavamo tudi v slabem vremenu, ponoči in nasploh takrat, ko ne moremo biti na terenu. Na ta način dobivamo dodatni vpogled v njihove vzorce pojavljanja v našem morju, njihovo prehranjevanje in celo interakcije z ribištvom. S prenosnim hidrofonom pa lahko zvoke delfinov tudi posnamemo.

 

Analize podatkov

Po terenskem delu pride na vrsto analiza podatkov. Le-ta pogosto poteka po raziskovalni sezoni oz. čez zimo, čeprav del procesiranja podatkov poteka sproti.

Vse podatke s terena je potrebno urediti in vnesti v baze podatkov, pregledati in sortirati pa je treba tudi stotine posnetih fotografij. Čas, preživet za računalnikom, pogosto presega čas, ki ga preživimo na morju. S statističnimi metodami, modeliranjem in različno programsko opremo poteka več vrst znanstvenih analiz, s katerimi skušamo o naših delfinih ugotoviti kaj novega.

  

Nekateri izsledki znanstvenega raziskovanja društva Morigenos so bili objavljeni v znanstvenih člankih, ki so bili objavljeni v mednarodnih strokovnih revijah. Članke najdete na strani Znanstvene objave.

Če bi se nam radi pridružili pri raziskovanju in spoznali življenje raziskovalcev kitov in delfinov, obiščite stran Raziskovalni tabori.