Navadni delfin


Fotografija © Tilen Genov, Morigenos

Sistematska uvrstitev*:
Razred: sesalci (Mammalia)
Red: kiti in sodoprsti kopitarji (Cetartiodactyla)
Podred: kiti (Cetacea)
Infrared: zobati kiti (Odontoceti)
Družina: delfini (Delphinidae)
Rod: Delphinus
Vrsta: (kratkokljuni) navadni delfin (Delphinus delphis, Linnaeus 1758) **

* Še nedavno se je kite (Cetacea) obravnavalo kot red, zobate kite (Odontoceti) pa kot podred. Takšna uvrstitev je tudi v mnogih knjigah. Danes velja, da kiti spadajo v skupni red s sodoprstimi kopitarji, zato skupina kiti (Cetacea) nima več statusa redu.
** Poleg kratkokljunega navadnega delfina poznamo še dolgokljunega navadnega delfina, ki pa se v Sredozemlju ne pojavlja.

Velikost
1,6–2,5 m

Prepoznavne značilnosti
Razmeroma dolg in ozek kljun, srpasta hrbtna plavut ter pestra obarvanost (rjavo-siv hrbet, bel trebuh, črna obroba okoli oči ter kombinacija rumene in sive lise na bokih, ki skupaj tvorita vzorec peščene ure).

Razširjenost in habitat
Navadni delfin naseljuje morja tropskega in zmerno toplega pasu v Atlantskem in Tihem oceanu. Živi tako v odprtih oceanih kot tudi v obalnih območjih. V polarnih območjih ga ni.


Vir: Rdeči seznam IUCN

Razmnoževanje in življenjska doba
Samice dosežejo spolno zrelost med 2. in 7., samci pa med 3. in 12. letom starosti. Brejost traja 10–12 mesecev, samica pa vedno skoti po enega mladiča. Življenjska doba je okoli 25 let.

Socialna struktura in vedenje
Navadni delfini so zelo družabne živali. Velikost skupin se giblje med 10 (v priobalnih območjih) in 10.000 (v odprtem oceanu) živali. Navadni delfini zelo radi plavajo ob premcu ladij.

Hrana
Različne vrste rib in glavonožcev. Večinoma se hranijo s pelagičnimi ribami, ki se zadržujejo v večjih jatah.

Stanje ogroženosti (svet)
Najmanj ogrožena vrsta

Stanje ogroženosti (Sredozemlje)
Ogrožena vrsta

Dejavniki ogrožanja v Sredozemlju
V preteklosti predvsem namerno in sistematično pobijanje, dandanes pa pomanjkanje hrane zaradi prekomernega ribolova, zapletanje v ribiške mreže ter onesnaženje.

Pojavljanje v severnem Jadranu
Navadni delfin je bil nekoč stalni prebivalec severnega Jadrana, vendar ga v zadnjih treh desetletjih tukaj ne najdemo več. V zadnjih tridesetih letih so bili navadni delfini v severnem Jadranu opaženi izredno redko in večinom le kot posamezne živali. V letih 2009, 2010 in 2011 se je ta vrsta pojavila celo v Tržaškem zalivu, med drugim tudi v bližini Izole in Debelega rtiča. Klub temu danes navadnega delfina v Jadranskem morju obravnavamo kot regionalno izumrlo vrsto.

Ime vrste v angleščini
short-beaked common dolphin
a

Slovenski znanstveniki dokumentirali doslej najdaljše potovanje pri navadnem delfinu

Raziskovalci društva Morigenos so v sodelovanju z italijanskimi kolegi dokumentirali doslej najdaljše potovanje oz. selitev pri navadnem delfinu (Delphinus delphis). Gre za samico, ki je na svoji poti od Grčije do Tržaškega zaliva preplavala več kot 1000 km! Čeprav je znano, da so delfini zelo mobilne živali, je to doslej najdaljša dokumentirana pot pri tej vrsti, kjerkoli na svetu.

 

V raziskavi, ki je bila nedavno objavljena v mednarodni strokovni reviji Marine Biodiversity Records, so poleg znanstvenikov iz društva Morigenos sodelovali še italijanski raziskovalci inštituta Tethys, skupine Dolphin Biology & Conservation in rezervata Miramare.

Raziskovalci društva Morigenos, ki se sicer ukvarjajo predvsem s preučevanjem velike pliskavke (Tursiops truncatus), edine stalne vrste delfinov v severnem Jadranu, so v sodelovanju s kolegi iz rezervata Miramare v letu 2010 v Tržaškem zalivu zabeležili samico navadnega delfina z mladičem. Opažanje je bilo že samo po sebi nekaj posebnega, saj navadnih delfinov v Jadranu praktično ni več. Še večje presenečenje pa je raziskovalce doletelo ob spoznanju, da je bil prav ta delfin leta 2008 že opažen v grških vodah. Pri tem so si pomagali z metodo imenovano foto-identifikacija – posamezne delfine je med seboj mogoče ločiti po naravnih oznakah na hrbtnih plavutih. Raziskovalci društva Morigenos so delfina fotografirali, fotografije pa poslali italijanskim kolegom inštituta Tethys, ki v Grčiji preučujejo prav to vrsto. Izkazalo se je, da tega delfina že poznajo.

Raziskovalci društva Morigenos in rezervata Miramare so delfinko opazovali in spremljali vse odtlej. Največ časa je preživljala v pristanišču Monfalcone (Tržič). Mladič je v začetku leta 2011 izginil, samico pa so nato v okolici Trsta videvali vse do septembra 2011, ko je tudi ona izginila.

Navadni delfin je vrsta, ki zadnjih 30 let v Jadranskem morju velja za izumrlo, čeprav je bila nekoč pogosta. Razlogi temu so predvsem načrtno pobijanje v prejšnjem stoletju ter ekosistemske spremembe, ki so posledica onesnaženja in prekomernega ribolova. Navadni delfin je danes redek tudi drugod v Sredozemlju, v večjem številu pa ga najdemo le še ob južni obali Španije. Nam najbližja populacija živi v Jonskem morju ob obalah Grčije.

Ker gre za en sam primer,  teh izsledkov seveda ne moremo posplošiti na celotno vrsto. Žal to tudi ne pomeni, da se navadni delfin vrača v Jadransko morje. Kljub temu ta raziskava kaže na učinkovitost foto-identifikacije pri preučevanju navadnih delfinov ter na pomembnost mednarodnega sodelovanja pri preučevanju, spremljanju in varstvu mobilnih morskih vrst.