Kit grbavec v slovenskem morju

V slovenskem morju se je v februarju, marcu in aprilu leta 2009 zadrževal kit grbavec (Megaptera novaeangliae), ki je v javnosti vzbudil veliko pozornosti.

Raziskovalci društva Morigenos so 16. februarja vrsto kita identificirali in potrdili, da gre resnično za kita grbavca. Šlo je za mlado odraslo žival, dolgo približno 10-12 metrov, ki je bila videti v normalnem stanju in ni kazala očitnih znakov bolezni ali težav.

Ekipa društva Morigenos je kita spremljala in opazovala njegovo vedenje, premike ter vzorce dihanja. Telesni izgled, vzorci potopov in vedenje kita so bili povsem normalni.

O nenavadnem dogodku smo obvestili tudi sodelavce iz drugih delov Sredozemlja ter mednarodno znanstveno skupnost, ki se je na novico že odzvala. Fotografije kita, ki smo jih posneli, smo že primerjali z mednarodno bazo fotografij, ki vključuje preko 6000 kitov grbavcev v Atlantiku. Ugotovljeno je bilo, da kit, ki se je pojavil pri nas, še ni bil zabeležen v mednarodni bazi.

 

Kit grbavec v Sloveniji: epilog

No ja, epilog te zgodbe je ta, da pravega epiloga sploh ni. Kit grbavec (Megaptera novaeangliae), ki se je v vodah pred Piranom zadrževal od februarja do aprila 2009, je bil nazadnje opažen 21. aprila 2009. Nihče ne ve, kam je odplaval (ni bil opažen nikjer drugje v Jadranu) in ali bo z njim vse v redu, toda vsi iskreno upamo, da se je varno vrnil v širne vode Atlantika, kamor »po vseh pravilih« tudi spada. To je bil prvi uradni in dokumentirani primer te vrste v Sloveniji, drugi v Jadranskem morju in 14. v Sredozemlju.

Strokovnjaki društva Morigenos ter Morske biološke postaje Piran so o tem nenavadnem dogodku v mednarodni strokovni reviji Annales objavili znanstveni prispevek z naslovom »New record of the humpback whale (Megaptera novaeangliae) in the Adriatic Sea« oz. »Novo opažanje kita grbavca (Megaptera novaeangliae) v Jadranskem morju«.

 

Kaj torej zaenkrat vemo o kitu grbavcu v slovenskem morju?

Člani društva Morigenos smo v preteklosti že sodelovali v projektih preučevanja kitov grbavcev drugod po svetu (npr. v Južni Afriki), zato smo na tem področju že imeli precej znanja in izkušenj. Ker smo kita pozorno spremljali v času njegove prisotnosti v našem morju in o njem zbrali kar velik kup podatkov (kita smo fotografirali za identifikacijo, merili smo intervale njegovih potopov, opazovali in beležili njegovo vedenje,…), lahko naredimo nekaj osnovnih sklepov. Šlo je za mladega odraslega samca, ki je bil verjetno na pragu spolne zrelosti. To, da je bil sam, za kite grbavce ni nič nenavadnega, saj pogosto plavajo sami. Glede na njegovo vedenje, dolžino potopov in telesno stanje je bil kit zdrav in v normalnem stanju, brez znakov bolezni ali težav. Njegovo vedenje ni odstopalo od normalnega. Čeprav nimamo trdnih dokazov, po nekaterih vzorcih vedenja sklepamo, da se je kit pri nas hranil. V prid tej hipotezi je tudi dejstvo, da so se v tistem času na območju slovenskega morja zadrževale velike jate rib, ki so sicer najpogostejša hrana kitov grbavcev v severnem Atlantiku. Verjetno je bil to tudi razlog, da se je ta žival pojavila v severnem Jadranu. V sodelovanju s kolegi iz ZDA smo fotografije kitove repne plavuti (ki se uporabljajo za prepoznavanje posameznih osebkov) primerjali z mednarodnim Katalogom kitov grbavcev v severnem Atlantiku in ugotovili, da ta kit še ni bil zabeležen v mednarodni fotografski bazi podatkov. »Našega« kita so tako uvrstili v katalog in mu dali njegovo lastno identifikacijsko kodo.

V času kitove prisotnosti smo Ministrstvu za okolje in prostor predlagali sprejetje nekaterih pravil in smernic za opazovanje kita. Zelo smo veseli, da se je Ministrstvo hitro odzvalo in na svoji spletni strani objavilo omenjena pravila.

Za ogled znanstvenega prispevka kliknite na spodnjo povezavo:

Genov, T., Kotnjek, P. & Lipej, L. 2009. New record of the humpback whale (Megaptera novaeangliae) in the Adriatic Sea. Annales, Series Historia Naturalis, 19(1), 25-30.

FOTOGRAFIJE

Spodaj je nekaj fotografij kita grbavca, ki smo ga fotografirali pred slovensko obalo. Foto: Tilen Genov/Morigenos ©