KAKO DELFINI PRIDOBIJO OZNAKE?

Fotografije © Tilen Genov / Morigenos

Delfini so družabne živali, ki večinoma živijo v skupinah. V teh skupinah med posameznimi osebki neprestano prihaja do takšnih in drugačnih interakcij. Delfini so lahko drug do drugega nežni ali grobi, prijateljsko razpoloženi ali agresivni. Igre in pretepi so v življenju delfinov  vsakdanja stvar. Pretepi se dogajajo za vzpostavljanje hierarhije v skupini, za dostop do samic ali zaradi drugih nesoglasij.

Velike pliskavke so včasih lahko izredno agresivne, ne le do pripadnikov lastne vrste, temveč tudi do drugih, manjših vrst delfinov in pliskavk!

 

                                                                                Pretep velikih plikavk

                                                                            Velike pliskavke med igro

Tako pri igri kot pri resnejših pretepih se delfini med seboj grizejo. V obeh čeljustih imajo na levi in na desni strani vrsto stožčastih zob, s katerimi lovijo plen. Zobje pa so lahko tudi orožje. Ker se delfini pogosto grizejo, so njihova telesa polna prask in brazgotin. Na koži delfinov se zelo jasno vidijo sledovi zob drugih delfinov. Takšne oznake so ponavadi relativno kratkotrajne in se praviloma ne uporabljajo za dolgotrajno identifikacijo delfinov. Lahko pa jih uporabimo za ločevanje posameznih živali znotraj iste skupine, v istem dnevu.

   

                                                  Praske oz. sledovi zob (vzporedne črte) na koži delfinov

Hrbtna plavut delfinov je del telesa, ki je nekako najbolj izpostavljen. V njej ni kosti ali hrustanca, le vezivno tkivo, nekaj maščobnega tkiva ter gost preplet žil, ki sodelujejo pri uravnavanju telesne temperature oz. termoregulaciji. Ker je zadnji rob plavuti mnogo tanjši kot sprednji del, se lahko zelo hitro natrga in nacefra. Zareza, ki nastane, se nikoli ne zaraste. V plavuti delfinov tako nastanejo manjše ali večje zareze. Takšne oznake so dolgotrajne in jih zato uporabljamo za identifikacijo posameznih delfinov.

PRIMER

Ric je eden izmed delfinov, ki jih poznamo iz slovenskih voda. Spoznali smo ga v letu 2009. Ric je bil očitno spomladi 2010 precej aktiven, saj smo ga našli polnega novih prask, brazgotin in celo svežih ran. Verjetno se je spopadel z drugimi samci. Sprva je bil Ric videti precej zdelan, vendar so se njegove rane precej hitro zacelile. Hitro celjenje ran je značilno za delfine.

Ric v juliju 2009. Vrh plavuti nima nobene očitnejše zareze, medtem ko preostali del plavuti omogoča enostavno prepoznavanje.

Ric v aprilu 2010. Zareze v plavuti jasno kažejo na to, da gre za istega delfina. Toda sedaj je prisotnih več novih prask in zarez in celo prave rane. Na nekaterih mestih je koža odstranjena, zato lahko vidimo podkožno tkivo (svetlo roza barve). Na vrhu plavuti je koža razparana.

Ric v začetku maja 2010. Rane se hitro celijo. Na vrhu plavuti, kjer je bila koža razparana, se že vidi manjša zareza. Ponekod se še vidi svetlo roza tkivo, vendar je proces celjenja zelo hiter.

Ric ob koncu maja 2010. Roza barve ni več, rane so se zacelile. Ostale so le svetle praske in sledovi zob. Na vrhu plavuti se je oblikovala relativno globoka zareza. Preostali del plavuti je skoraj enak kot je bil v letu 2009.

Naravno označene živali

Tako naši delfini pridobivajo oznake, po katerih jih lahko prepoznavamo in ločimo med seboj. Delfini te oznake pridobivajo vse življenje. Mladiči se skotijo brez oznak in jih začnejo pridobivati v mladosti. Starejše živali imajo zato praviloma več oznak. Ponavadi so samci bolj označeni kot samice, vendar temu ni vedno tako.

Nekateri delfini se spreminjajo zelo hitro, iz leta v leto. Drugi lahko ostanejo skoraj desetletje praktično brez sprememb.

Ker se lahko vzorec spreminja (delfin pridobiva nove zareze, ki so na drugem mestu ali pa celo “prekrijejo” stare), se lahko včasih zgodi, da nekega delfina napačno identificiramo kot drugega. V izogib temu uporabljamo le visoko kvalitetne fotografije, vse oznake natančno preučimo, delfine pa spremljamo vsako leto (zato da lahko sproti sledimo manjšim spremembam, preden le-te postanejo večje spremembe).

Včasih so si lahko oznake na dveh različnih delfinih zelo podobne, zato je znova pomembno, da smo pri obdelavi podatkov izredno natančni, uporabljamo pa le kvalitetne fotografije, na katerih so vidne vse podrobnosti.

Če vas zanima, kako izgledajo plavuti različnih delfinov iz slovenskega morja, obiščite stran Foto-ID katalog.