Nazadnje obnovljeno: 3. 2. 2016
 
 
 

 

DOBRODOŠLI V DRUŠTVU MORIGENOS!
_______________________________________________________________



Društvo Morigenos združuje znanstveno raziskovanje, monitoring, izobraževanje, ozaveščanje javnosti, razvoj kadrov in upravljanje z naravnimi viri, za učinkovito varstvo morskega okolja in biotske raznovrstnosti.

Radi bi, da se nam pridružite tudi vi!




ZADNJE NOVICE
______________



3. 2. 2016

Ohranjanje morske biotske raznovrstnosti v Sloveniji

Kdor nas pozna in spremlja naše delo, dobro ve, da lahko z učinkovitim varstvom delfinov, posredno varujemo tudi celotno morsko okolje in ostala bitja (biotsko raznovrstnost) v njem. Aktivno varstvo, v obliki raziskovalnega in izobraževalnega dela, kot ga izvajamo v društvu Morigenos, pa je le del zgodbe o varovanju slovenskega morskega okolja. V evropski in mednarodni zakonodaji je morskemu prostoru posredno in neposredno namenjena vrsta zakonov, sporazumov in politik, ki naj bi pripomogle k ohranjanju morskega okolja. Katere pravne mehanizme za varstvo morskega okolja pa izvajamo v Sloveniji in kako uspešni smo pri tem? Odgovor na to lahko poiščete v 28. številki revije Varstvo narave, ki jo izdaja Zavod RS za varstvo narave.

V prispevku avtorice Tine Centrih, članice društva Morigenos, je podrobneje predstavljeno stanje izpolnjevanja mednarodnih, evropskih in nacionalnih pravnih mehanizmov, ki Slovenijo usmerjajo pri vzdrževanju dobrega stanja morske biotske raznovrstnosti, ter ocena izvajanja le teh na območju slovenskega morja. Pregled razpoložljivih podatkov kaže na to, da izpolnjevanje določil mednarodnih konvencij in evropskega pravnega reda ni vselej dosledno. Če povzamemo, je stanje ohranjenosti in vključenosti zavarovanih kopenskih obalnih vrst in habitatnih tipov v naravovarstvena območja zadovoljivo, za morske vrste in habitatne tipe pa situacija ni najboljša. Morska zavarovana območja v Sloveniji (naravna spomenika Rt Madona in Debeli rtič ter krajinska parka Strunjan in Sečoveljske soline) so premajhna, da bi lahko zagotavljala dolgoročno ugodno stanje zavarovanim vrstam, prav tako pa jih je med ogroženimi vrstami še kar nekaj, ki na območju slovenskega morja še nimajo opredeljenih naravovarstvenih območij. Zaskrbljujoče je dejstvo, da Slovenija še ni opredelila posebnih varstvenih območij (območja Natura 2000) za edino vrsto morskega sesalca, veliko pliskavko (Tursiops truncatus), ter edino vrsto morskega plazilca, glavato kareto (Caretta caretta), ki sta stalni vrsti v slovenskem morju in severnem Jadranu. Nezadovoljiva je tudi situacija glede upravljanja obstoječih morskih zavarovanih območji, saj sta upravljanja deležni le dve od štirih. Cilj prispevka je opozoriti na problematiko, povezano z ohranjanjem morske biotske raznovrstnosti v Sloveniji, ter na pomanjkljivosti, povezane z doseganjem zastavljenih ciljev, opredeljenih z mednarodno zakonodajo o ohranjanju morske biotske raznovrstnosti.


 
1. 2. 2016
 
V Sredozemlju je zelo glasno: znanstveniki predstavili prvi zemljevid gostote in virov podvodnega hrupa v Sredozemlju 

Podvodni hrup, ki v zadnjih desetletjih stalno narašča, resno ogroža življenje v morju. Živali ovira pri orientaciji, hranjenju, komunikaciji, povečuje stres in ima potencialne kumulativne učinke. Še vedno pa ni zbranih dovolj informacij, da bi lahko v celoti razumeli obsežnost tega problema.

ACCOBAMS (Sporazum o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in sosednjega atlantskega območja) se zavzema za ocenitev in omilitev podvodnega hrupa v Sredozemskem morju. Društvo Morigenos je že več kot desetletje partner omenjenega sporazuma, predsednik društva Morigenos pa je tudi član Znanstvenega odbora ACCOBAMS.

Zadnje poročilo »Pregled žarišč hrupa na območju ACCOBAMS, 1. del – Sredozemsko morje« je pokazalo širok prostorski in časovni vzorec podvodnega hrupa, ki ga povzročajo človeške dejavnosti. Izkazana žarišča hrupa se prekrivajo s habitati, pomembnimi za morske sesalce, in morskimi zavarovanimi območji. Glavni izvor hrupa v Jadranskem morju so komercialna plovila ter v zadnjih letih tudi hrup seizmičnih raziskav za izkoriščanje naftnih in plinskih zalog. Soavtor poročila je OceanCare, s katerim društvo Morigenos kot partner tesno sodeluje.

Raven podvodnega hrupa narašča, zato so nadaljnje raziskave na tem področju ključnega pomena za določitev primernih ukrepov in zajezitev problema. 


 
14. 1. 2016

Nova raziskava: Prepovedana onesnaževala še vedno ogrožajo evropske delfine
 
Delfini v evropskih vodah so še vedno izpostavljeni toksičnim spojinam, ki so v Evropi prepovedane že od 80. let prejšnjega stoletja. V raziskavi, ki je bila danes objavljena v ugledni mednarodni reviji Scientific Reports, so sodelovali tudi raziskovalci društva Morigenos.

Dolgoletna raziskava, v kateri je bilo zbranih preko 1000 vzorcev živih in mrtvih kitov, delfinov in pliskavk (red Cetacea), je pokazala, da so koncentracije PCB spojin (poliklorirani bifenili) v tkivih evropskih ork (Orcinus orca), velikih pliskavk (Tursiops truncatus) in progastih delfinov (Stenella coeruleoalba) med najvišjimi na svetu.

Poliklorirani bifenili oz. PCB spojine so skupina umetnih kemikalij, ki so se nekoč uporabljale pri izdelavi različnih izdelkov, vključno z električno opremo, zaviralci gorenja in barvami. Gre za eno najbolj toksičnih snovi, kar jih je ustvaril človek. Znano je, da visoka izpostavljenost PCB spojinam pri morskih sesalcih povzroča oslabitev imunskega sistema in znatno zmanjšano rodnost. Slednja se lahko izraža kot povečano število splavov ali kot visoka smrtnost novorojenih mladičev.

Dr. Paul Jepson, vodilni avtor raziskave in veterinarski specialist iz Zoological Society of London je povedal: “Delfini, kot so velike pliskavke in orke, so plenilci na vrhu morskih prehranjevalnih spletov, živijo pa razmeroma dolgo. Zaradi tega so še posebej dovzetni za negativne vplive PCB spojin. Te spojine se namreč skozi prehranjevalno verigo kopičijo v velikih plenilcih. Naše raziskave so pokazale, da se je obremenjenost s PCB spojinami v morju po prepovedi sprva sicer zmanjšala, vendar se danes ne zmanjšuje več in je še vedno na nevarno visokem nivoju.”

“V vodah zahodne Evrope danes živi le nekaj populacij ork. Tiste, ki so še prisotne, so izredno majhne in imajo malo ali nič prirastka. Verjetnost izumrtja za te majhne in z onesnaževali obremenjene populacije je torej zelo visoka. Brez dodatnih ukrepov bodo te strupene spojine še desetletja negativno vplivale na orke in druge vrste delfinov.”

Raziskava je prav tako identificirala evropske “vroče točke” ali “žarišča” za PCB spojine. Mednje spadata predvsem zahodno Sredozemlje in jugozahodni del Iberskega polotoka. Koncentracije teh spojin so navadno višje v bližini industrijskih območij in gosto poseljenih območij, kar pomeni, da so evropske vode še posebej izpostavljene.

Tudi slovenske vode niso izjema. V raziskavo so bili namreč vključeni tudi delfini, ki živijo ob slovenski obali in drugod v Tržaškem zalivu. So-avtor raziskave Tilen Genov, predsednik društva Morigenos in sodelavec na Univerzi na Primorskem, je povedal: “Koncentracije PCB spojin v tkivih delfinov, ki jih zadnjih 14 let preučujemo v Tržaškem zalivu, so prav tako razmeroma visoke. Sicer niso najvišje v tej raziskavi, a kljub temu zaskrbljujoče. Skoraj vse namreč presegajo vrednosti, ob katerih lahko pride do fizioloških odzivov v živalih.”

So-avtor raziskave Robin Law: “Če se želimo spopasti s to strupeno zapuščino naših nekdanjih dejanj, bodo morali globalni voditelji ukrepati hitro in odločno. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da izgubimo nekatere pomembne plenilce iz naših morskih ekosistemov.”

O novici so že poročali The Guardian, Daily Mail, ScienceNews in drugi.

Znanstveni članek z naslovom ’PCB pollution continues to impact populations of orcas and other dolphins in European waters’ je dostopen na:
www.nature.com/articles/srep18573
 


 
 

Prijavite se na Morigenos e-novice!
E-pošta:

     Ste videli delfine? Sporočite nam!

     Raziskovalni tabori

     Posvojite delfina!

     Terapije z delfini: da ali ne? 

     E-knjiga Delfini Slovenije: morski sesalci na koncu Jadranskega morja

     Morigenos priporoča

 



Društvo Morigenos ima zaradi svojega aktivnega dela na podro?ju prou?evanja in varstva delfinov v Sloveniji status partnerske organizacije mednarodnemu sporazumu ACCOBAMS (Sporazum o ohranjanju kitov in delfinov ?rnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega obmo?ja ob njem).



Društvo Morigenos je ?lan skupine Cetacean Alliance.



Društvo Morigenos je bilo uradni ?lan kampanje "Leto delfinov" (2007, podaljšano v 2008) v Sloveniji.



?lani društva Morigenos delujejo v organih Evropskega zdru�enja za kite in delfine.



Morigenos je partner projekta Europhukes, mednarodni bazi podatkov za foto-identifikacijo kitov in delfinov.



Društvo Morigenos je partner iniciative Countdown 2010, katere cilj je ustavitev zmanjševanja biodiverzitete.



Društvo Morigenos je ?lan koalicije Whalewatch, ki nasprotuje komercialnemu in tako imenovanemu "znanstvenemu" kitolovu.



Društvo Morigenos je ?lan Evropske koalicije za tihe oceane, ki se bori proti prekomernemu podvodnemu hrupu in neprimerni uporabi podvodnih sonarjev.



Društvo Morigenos je partner projekta Krilca - projekt dobrih daril, ki pomagajo spreminjati svet na bolje.



Društvo Morigenos sodeluje v projektu "Morski datlji? Ne, hvala!", ki ga vodi Zavod RS za varstvo narave.












Poletni raziskovalni tabori društva Morigenos tudi na Planet Whale



Društvo Morigenos je partner združenja MedPAN (Mreža Mediteranskih zavarovanih območij), ki koordinira delo mreže upravljavcev zavarovanih morskih območij v Sredozemlju.



Društvo Morigenos je parnter zveze World Cetacean Alliance.
 

          English

   
   
   
   
   
2016 Morigenos Copyright     design by Selena Arte  -  developed by Aurora e.orbit

morigenos delfini društvo Slovenija

Morigenos - delfini v slovenskem morju

morigenos delfini društvo Slovenija

Morigenos - delfini v slovenskem morju