Krajinski park Strunjan je edini tovrstni park v Sloveniji, ki vključuje tudi morski rezervat. Tu je ohranjen najdaljši del naravnega morskega obrežja v Tržaškem zalivu, z bogato biotsko pestrostjo ter kulturno krajino. Na območju parka se pogosto zadržujejo tudi delfini.

Na območju celotnega parka se ne sme izvajati dejavnosti, ki bi lahko škodljivo vplivale na naravne vrednote ter ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost parka. Do večjega števila kršitev prihaja predvsem zaradi povečanega števila plovil ter neosveščenosti ljudi.

Društvo Morigenos je s podpisom dogovora z Javnim zavodom Krajinski park Strunjan, 17. avgusta 2010 v Strunjanu, uradno pristopilo k spremljanju stanja na morskem delu parka. S plovilom bomo redno spremljali in beležili morebitne kršitve na morju in obali Krajinskega parka Strunjan. Preko zloženk in podajanja informacij bodo obiskovalci opozorjeni na pravila vedenja v parku, v primeru hujših kršitev ali ob neupoštevanju opozoril pa bodo o tem obveščene pristojne službe. Namen spremljanja je tudi beleženje prisotnosti opaženih živalskih vrst ter posebnosti na morskem in obalnem območju parka. Pridobljeni rezultati spremljanja razmer v parku bodo osnova za pripravo ukrepov za izboljšanje ugotovljenega stanja.

Društvo Morigenos tudi letos vabi na celodnevno prireditev »Moji, tvoji, naši delfini«, ki bo potekala že 6. leto zapored. Sedaj že tradicionalni Dan delfinov bo potekal na Tartinijevem trgu v Piranu, v soboto, 31. 7. 2010. Ljubitelji morja in narave boste lahko izvedeli več o delfinih v slovenskem morju, o aktivnostih društva v zadnjem letu, si ogledali razstavo fotografij ter z Oskarjem nagrajeni dokumentarni film Skriti zaliv. Otroci se bodo lahko udeležili ustvarjalnih delavnic in poučnih iger ter tako spoznali več o življenju delfinov. Dogajanje bodo popestrili srečelov, izlet z ladjico, nastopi plesnih skupin ter večerni koncert glasbenih skupin.

Z veseljem sporočamo, da je bil začetek poletnih raziskovalnih taborov zelo uspešen in vzpodbuden. Kljub nekoliko slabšem vremenu v prvih dveh dneh smo imeli 9 opažanj delfinov. Spremljali smo jih s kopenske opazovalne točke ter s čolna. Prepoznali smo kar nekaj starih znancev, opazili nekaj novih plavuti in se razveselili dveh novih mladičkov.

V spodnjih vrsticah si lahko preberete še nekaj vtisov letošnjih prvih udeležencev:

"Delfini so nekaj neopisljivega. Prikažejo se ti v vsej svoji mogočnosti ter veličastnosti in ti dajo občutek svobode. Ta občutek pa vsakič znova doživiš, ko vidiš hrbtno plavut, ki postopoma prihaja iz vode in se zasveti na vse strani. Društvo Morigenos mi je omogočilo to neverjetno doživetje, ki si ga nisem mogla niti predstavljati. Delfin je že od nekdaj moj simbol in ko ga vidiš v naravi, je to res najlepše. Deset dni je minilo prehitro. Ekipa in udeleženci so bili res super. Uživala sem v vsaki minuti. Morje, delfini, enkratna skupina - nepozabno."

"Že od ranega otroštva sem imel željo videti delfine v njihovem naravnem okolju in pomagati pri raziskavah in varstvu teh živali. V poletnih raziskovalnih taborih društva Morigenos se mi je ta želja uresničila. Dobil sem globlji vpogled v aktivnosti raziskovalca morskih sesalcev in sedaj sem prepričan, da je to tisto, kar želim početi po šoli. Oboji, ekipa in udeleženci, so bili zelo prijetni, na taboru sem se počutil doma. Tudi obroki so bili dobri in z veseljem bi se raziskovalnih taborov udeležil tudi naslednje leto.
Hvala za lepo preživet čas!"

"Besede nikoli ne bodo opisale vsega, kar vidiš in doživiš na taboru. Doživetja so bila zame res izjemna vsakič, ko sem obiskala tabor. To je že moj tretji tabor tukaj in verjetno me naslednje leto zopet vidijo. V teh treh letih sem videla že zelo mnogo: veliko delfinov skupaj v skupini, mladičke, želve (eno smo celo rešili), velike meduze, delfine 200 metrov od mene, ko sem plavala, itd. Zaradi različnih ljudi, s katerimi vsako leto znova preživljam čas na taboru in ljudi, ki jih spoznam vsako leto na novo, ter njihovega odnosa do živali, okolja in načina življenja, se spreminjam in postajam vsako leto boljši človek. Zaradi njih je vzdušje na taboru vedno odlično in že zato se je vredno vrniti vsako leto, da ne omenjam delfinov in mojega najljubšega Deinona seveda!"

Društvo Morigenos v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije organizira otroške delavnice na temo delfinov v slovenskem morju. Prva delavnica je bila že uspešno izvedena. Prisluhnili smo multimedijski predstavitvi in se preizkusili v prepoznavanju delfinov ter igri Raziskovalci delfinov.

Pridružite se nam lahko ob ponedeljkih (19.7., 26.7. in 23.8.), od 11.00 do 12.30 v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Za udeležbo se je potrebno predhodno prijaviti. Več informacij na http://www2.pms-lj.si/info/poletne.html

Življenje in kultura bivanja ljudi ob morju ter njihov vrednostni sistem so v marsičem drugačni od tistih, ki jih živi pretežni, »kopenski« del sveta. Razlog je preprosto v morju samem, s katerim smo ljude ob njem skozi tisočletja spletli svojevrstno sodelovanje, globoke vezi in obojestransko spoštovanje. Ljudje morja smo prvi poklicani, da te vezi in spoštovanje, ta dogovor o medsebojnem razumevanju in sodelovanju med morjem in nami ohranjamo in nadgrajujemo. Drugače bo vedno več tistih, ki bodo morje dojeli le kot prostor za odlaganje odpadkov, velik bazen za plavanje ali posel, ki se konča na robovih tega bazena.

Vabimo vas, da nas obiščete na prireditvi »Življenje z morjem«, ki bo potekala v Piranu na prostoru Punte, od junija do septembra, enkrat mesečno, vsak drugi konec tedna v mesecu, ob petkih, sobotah in nedeljah, od 19. ure dalje. Vstopnine ni!

Namen prireditve ni v tem, da bi vas zgolj zabavali in kratkočasili, ampak zato, da bi bolje razumeli Pirančane in druge ljudi ob morju ter da bi bolje razumeli morje, ki je nadvse očarljivo, a istočasno krhko in občutljivo. Prepričani smo, da boste s tem spoznanjem bolje cenili ves prostor ob morju in se postavili njemu v bran.

Ne le opazovali, temveč sodelovali boste lahko pri igranju more ali briškole, vezanju trnkov in izbiri vab, spoznavanju vozlov, čiščenju in pripravi raznih školjk, rakov in rib, spoznavanju delfinov našega morja, pletenju ladijskih »brkov« in druge opreme, izdelane iz vrvi, igranju pandole, izdelovanju vesel in jamborov, pripravi in šivanju mrež in kdo ve, še česa vse.

Danes, v soboto, 12. 6. 2010 in jutri, v nedeljo, 13. 6. 2010, bo v okviru prireditve tudi predavanje o delfinih v slovenskem morju, v sodelovanju z društvom Morigenos. Predavanje se bo pričelo, ko pade tema, točen čas predavanja pa je nekoliko fleksibilen.

Nikoli ne bo večer enak večeru. Značilnosti obmorske kulture so namreč tudi improvizacija, skreganost s časom in po napornem delu tudi posedanje in »čakulanje« ob kavi in dobrem domačem vinu.

Organizator prireditve je Mediteranum, zavod za revitalizacijo mediteranske kulture Piran.

Vstopnine ni. Pridite!

Ob novici o ranjenem delfinu, ki je bil v slovenskem morju opažen to sredo, smo prejeli nepričakovane odzive s strani dela slovenske javnosti in se zato odločili za dodatna pojasnila.

Opazovanje in fotografiranje ranjenega delfina je bilo nujno in edino pravilno začetno ukrepanje, saj brez predhodnega ogleda živali, natančne analize poškodbe in fizičnega stanja delfina, ne bi bilo mogoče postaviti pravilne diagnoze. Ker je tudi društvu Morigenos glavni interes, da se ranjeni živali (če je le možno) hitro in ustrezno pomaga, so fotografije ključnega pomena. S pomočjo slikovnega materiala se lahko poškodba natančno analizira, kar na terenu pogostokrat ni možno. Žival se namreč premika, rane pa ni možno natančno pregledati od blizu. Obenem se s pomočjo fotografij lažje posvetujemo s tujimi strokovnjaki in se tako skupaj odločimo o morebitnem nadaljnjem ukrepanju.

Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s kiti in delfini, vedo, da reševalne akcije niso enostavna stvar in zahtevajo veliko mero koordinacije in ustrezne opreme. Tovrstne akcije niso enostavne, so pogosto neuspešne in nikakor ne smejo biti prenagljene. Poskusi ujetja že tako ali tako izmučenih živali mnogokrat pomenijo več škode kot koristi. Tovrstni poskusi lahko predstavljajo nevarnost tako za žival, kot tudi ljudi. Živali pogosto po takšnih akcijah tudi poginejo zaradi stresa ali poškodb. Pogosto te živali poginejo ne glede na ukrepanje, zato je pomembno, da ne naredimo več škode kot koristi. Glavni interes društva Morigenos je, da se živali nudi ustrezna pomoč, zato želimo, da so naši ukrepi ustrezno premišljeni. Poudariti je treba tudi to, da tovrstna srečanja niso običajna, zato k naši standardni opremi ne sodijo mreža za ujetje delfina, dodatno plovilo in zdravila, ki bi bila poškodovani živali lahko v pomoč. Delfini so dolgi do 3 m in tehtajo tudi več kot 250 kg, zato je pri tovrstni akciji potrebno tudi dovolj veliko plovilo. Tako velike živali ni možno kar uloviti in jo posaditi na majhen čoln. Nenazadnje pa, tudi če bi imeli ustrezna zdravila in opremo, jih brez ustrezne predhodne diagnoze bolezenskega stanja oziroma poškodbe živali ne bi dajali.

Delfina smo v času nevihte zapustili zato, ker sledenje delfinu v takšnih razmerah ni bilo možno. Tudi sicer sledenje fizično že tako ali tako izmučeni živali povzroča samo še več nepotrebnega stresa. Ogled in fotografiranje poškodovane živali je bil prvi in edini pravilni začetni ukrep, ki je bil mogoč.

Z objavo novice o poškodovanem delfinu smo želeli javnost ustrezno obvestiti in poskrbeti za to, da se ob morebitnih novih opažanjih lahko hitro ukrepa. Obvestili smo tudi Pomorsko policijo, Upravo RS za pomorstvo in Službo varstva obalnega morja, pa tudi italijansko obalno stražo. Presenečeni smo nad negativnim odzivom dela slovenske javnosti, saj delamo vse, kar je v naši moči in to prostovoljno. Medijem smo informacije in fotografije posredovali brezplačno, saj se nam je zdelo pomembno, da je javnost o situaciji obveščena. Od tega nimamo nobene finančne koristi.

Če opazite omenjenega delfina, vas lepo prosimo, da nas takoj obvestijo na telefonski številki 031 77 10 77 in 041 981 990.

Danes, 2. 6. 2010, je društvo Morigenos od ribičev in Akvarija Piran prejelo obvestilo o ranjenem delfinu v slovenskih vodah. Ekipa društva se je nemudoma odpravila na morje in žival locirala. Ugotovili smo, da gre za veliko pliskavko (Tursiops truncatus). Delfin ima na hrbtu veliko rano in je vidno izmučen. Plaval je zelo počasi in večinoma ostajal na površini. Zaradi prihoda neurja smo morali žival zapustiti. Vse, ki plujejo po morju ali se sprehajajo po obali, lepo prosimo, da nas o morebitnih opažanjih delfina takoj obvestijo na telefonski številki 031 77 10 77 in 041 981 990. Delfinu se ne približujte, saj je v stresu. S kolegi iz Univerze v Trstu in morskega rezervata Miramare se dogovarjamo o načinih morebitnega ukrepanja.

April ni bil le mesec opažanj delfinov, temveč tudi mesec mnogih opažanj modroplavutih tun (Thunnus thynnus). Ocenili smo, da so bile dolge približno 1,5 - 1,8 m. Tune pri lovu pogosto skačejo visoko iz vode, zato jih lahko na prvi pogled hitro zamenjamo za delfine.
Velike tune (dolge tudi 3 m) so bile nekoč redni obiskovalci našega morja, dandanes pa je že skoraj prava redkost, da jih vidimo pri nas. Še tisti osebki, ki se uspejo izogniti vsem nevarnostim na poti iz Atlantika, so le redko večji od 1 m. Modroplavuti tuni, imenovani tudi atlantska tuna, zaradi pretiranega lova grozi izumrtje. Bi morda bilo smiselno, da tune umaknemo z našega jedilnika in jim damo možnost, da si opomorejo, preden bo prepozno?

Nova raziskovalna sezona je v polnem teku! V aprilu smo pričeli izvajati redno terensko delo in na morju preživeli mnogo ur. Delo je bilo zelo pestro, zanimivo in uspešno, saj smo v aprilu in maju imeli kar nekaj srečanj z delfini. Mnoga izmed njih so bila povsem naključna. Tako smo delfine opazili iz avta, iz avtobusa in celo iz restavracije! Med delfini smo srečali nekaj starih znancev, pa tudi nekaj novih plavuti. Pri delu ste nam zelo pomagali vsi, ki ste nas sproti obveščali o svojih opažanjih delfinov, tako da smo se lahko na mnoge klice tudi takoj odzvali.

Fotografije srečanj z delfini si lahko na povezavi: Začetek raziskovalne sezone 2010

Na fotografiji: delfini pred Piranom (foto: Tilen Genov / Morigenos)

Ana Hace iz društva Morigenos je trenutno v Ligurskem morju, kjer na raziskovalni ladji inštituta Tethys sodeluje pri preučevanju tamkajšnjih kitov in delfinov. Ana v sklopu sodelovanja med društvom Morigenos in inštitutom Tethys tamkajšnjim strokovnjakom pomaga pri raziskovanju, obenem pa pridobiva nova znanja in izkušnje. Ana nam je že poročala, da je bil prvi teden letošnje raziskovalne sezone zelo uspešen, saj so srečali mnogo skupin navadnih progastih delfinov (Stenella coeruleoalba), nekaj kitov glavačev (Physeter macrocephalus) in celo navadnega brazdastega kita (Balaenoptera physalus). Ana je poleg »klasičnih« stvari, ki jih pozna že iz slovenskega projekta raziskovanja in varstva delfinov, spoznala tudi marsikaj novega, npr. metode sledenja kitom glavačem s pomočjo hidrofonov (podvodnih mikrofonov) in v živo slišala oglašanje teh nežnih velikanov. Anino poročanje ter poročanje drugih članov odprave si lahko preberete tudi na Tethys Blogu.
Tethys je ena izmed prvih organizacij v Sredozemlju, ki se je aktivno in sistematično lotila raziskovanja kitov in delfinov, svojo strast pa so uspešno prenesli tudi na nekatere današnje člane društva Morigenos.

Na fotografiji: navadni progasti delfini (Foto: Tethys)

Raziskovalni tabori društva Morigenos bodo potekali tudi v letu 2010. Približno polovica mest je že zasedenih. Pridružite se nam, postanite del raziskovalne ekipe in z nami doživite trenutke, zaradi katerih počnemo to, kar počnemo!


Več informacij: Raziskovalni tabori društva Morigenos

Akcija Očistimo Slovenijo je bila zelo uspešna. Sodelovalo je več kot 250.000 ljudi in očistilo preko 80.000 m³ odpadkov. Nabranih je bilo največ kosovnih odpadkov ter plastike. Ponosni smo, da smo tudi mi sodelovali ter pripomogli k bolj čistemu okolju. S polnjenjem vreč smo pričeli že ob poti do našega odlagališča. Tam smo odstranili štedilnik, dve banji ter nekaj praznih kovinskih sodov. Za njimi smo v gostem grmovju našli veliko količino manjših kovinskih odpadkov (star šivalni stroj in likalnik, posode, ipd.), steklenic in odsluženih čevljev. Veliko odpadkov je bilo potrebno odkopati zato sklepamo, da je bilo odlagališče že zelo staro. Kasneje smo združili moči s taborniki, ki so čistili odlagališča v grapah. Iskrena zahvala vsem prostovoljcem, ki so se pridružili skupini Morigenos (bili smo super ekipa, brez vas nam ne bi uspelo očistiti tako veliko!).
Seveda zgolj v enem dnevu nismo očistili celotne Slovenije, vendar smo dokazali, da dejanja vsakega posameznika štejejo in da nam skupaj lahko uspe narediti veliko dobrega za okolje in nenazadnje nas same. Akcija je poleg tega veliko pripomogla pri ozaveščanju javnosti. Ljudje so nad akcijo navdušeni, predvidenih je že več manjših akcij po Sloveniji ter izpostavljene pobude za ponovitev na državni in celo svetovni ravni v prihodnjih letih. Nastali digitalni register divjih odlagališč bo po besedah okoljskega ministra podlaga, na kateri bo ministrstvo pripravilo strateški načrt ravnanja z odpadki. Iskrene čestitke Ekologom brez meja za tako dobro organizacijo, vsem lokalnim organizatorjem ter seveda vsem prostovoljcem!

Kinodvor in društvo Morigenos vas vabita na premiero filma Skriti zaliv (The Cove, 2009), ki bo v četrtek, 22. aprila 2010, ob 19. uri v Kinodvoru. Film je dobitnik Oskarja za leto 2009 kot najboljši celovečerni dokumentarni film, prejel pa je tudi več kot 60 drugih nagrad.

Največja čistilna akcija Očistimo Slovenijo je pred vrati! Več kot 110.000 prostovoljcev iz vse Slovenije se bo v soboto, 17.4. ob 9. uri podalo na lov za smetmi. Pridružite se nam! Ekipa društva Morigenos bo sodelovala v občini Piran, zbrali se bomo ob 9:00, na parkirišču pred Marino v Luciji. Pokažimo, da nam je mar za okolje v katerem živimo!

Udeležili smo se novinarske konference in predstavitve projekta z naslovom »Morski datlji? Ne, hvala!«, ki je potekala v torek, 30. marca 2010 v prostorih TURISTICE - Fakultete za turistične študije. Zavod RS za varstvo narave je predstavil projekt, v katerem bo s finančno pomočjo Kneževine Monako izvajal aktivnosti za izboljšanje uresničevanja prepovedi nabiranja in prodaje morskih datljev ter tako zmanjšati negativne vplive na naravo in tudi ljudi. Pri projektu aktivno sodeluje tudi društvo Morigenos.

Kljub prepovedim te školjke še vedno najdemo v ponudbi slovenskih restavracij. Na drugi strani je precej gurmanov, ki se ne zavedajo niti posledic, ki jih povzroča nabiranje teh školjk naravi, niti dejstva da je njihovo uživanje nelegalno, lahko pa tudi zdravju škodljivo.

Morski datelj (Lithophaga lithophaga), poznan tudi pod hrvaškim imenom prstac, je vrsta školjke, zavarovana s številnimi predpisi. Ta školjka raste izjemno počasi. Da doseže velikost 5 cm, ko je zanimiva za prodajo, potrebuje povprečno 20-25 let. Mediteranske klapavice na primer, ki so primerne tudi za gojenje pa dosežejo primerno velikost že v dveh letih.
Po mnenju strokovnjakov morskim datljem izumrtje sicer ne grozi, zelo velik problem pa je uničevanje njihovega življenjskega okolja. Morski datlji živijo namreč v rovih, ki jih izvrtajo v kamnito morsko dno. Krivolovci jih lahko naberejo le tako, da kamnito podlago razbijejo, s tem pa uničujejo celotne življenjske združbe obalnega morja. Obnova poškodovanega morskega dna je izredno počasna, včasih celo nemogoča.
Morske datlje nabirajo za uporabo v kulinariki, ta praksa pa je razširjena v številnih državah Sredozemlja, čeprav je skoraj povsod prepovedana.

Več informacij najdete na naslednjih povezavah:

Ekipa društva Morigenos se je udeležila 24. konference Evropskega društva za kite in delfine (ECS), ki je potekala v Stralsundu, Nemčija, med 22. in 24. marcem 2010. Tema letošnje konference, ki jo je gostil Nemški oceanografski muzej, je bila »Populacije morskih sesalcev: izzivi za varstvo v naslednjem desetletju«.

Polona Kotnjek, koordinatorica izobraževanja društva Morigenos in članica sveta ECS, je sodelovala pri organizaciji dogodka kot članica organizacijskega odbora. Po tem, ko je bila 2 leti predstavnica študentov ECS, je svoje dolžnosti predala novo izvoljenemu predstavniku študentov, našemu kolegu Conorju Ryanu iz Irske. Svet ECS in študentje so se Poloni zahvalili za njen trud in odlično opravljeno delo.

Polona Kotnjek in Tilen Genov (predsednik društva Morigenos in slovenski predstavnik ECS) sta v okviru konference organizirala študentsko delavnico: »Habitatno modeliranje in GIS«, na katerem so kot vabljeni predavatelji sodelovali Graham J. Pierce, Wezddy Del Toro, Karen Hall in Ruth Fernández-García.

Skupina raziskovalcev društva Morigenos, ki jo vodi Tilen Genov, je predstavila raziskavo »Ekologija in varstvo velikih pliskavk (Tursiops truncatus) v slovenskih in okoliških vodah (severni Jadran)«.

V Galeriji Mestne knjižnice Idrija bo 19. marca 2010, ob 18. uri, uradna otvoritev fotografske razstave Občuti naravo, avtorja Roka Dolničarja. Razstavljene bodo fotografije z motivi narave iz različnih krajev Slovenije. Kot gost se bo predstavilo tudi društvo Morigenos.
Ogled razstave bo mogoč vsak dan od 19. marca do 9. aprila 2010 med 16. in 19. uro. Vstop je prost.

Tilen Genov in Polona Kotnjek iz društva Morigenos sta se na prijazno povabilo Univerze v Utrechtu (Nizozemska) udeležila strokovnega usposabljanja na področju anatomije in patologije delfinov ter ugotavljanja vzrokov smrti. Usposabljanje je potekalo 13. februarja 2010, na Oddelku za patobiologijo Fakultete za veterinarsko medicino (Univerza v Utrechtu, Nizozemska). Na usposabljanju je bil opravljen celoviti posmrtni pregled enega atlantskega pisanega delfina (Lagenorhynchus acutus) ter štirih belokljunih pisanih delfinov (Lagenorhynchus albirostris), ki so bili najdeni ob nizozemski obali. Omenjeno usposabljanje je izredno dragocen dodatek k že bogatim izkušnjam ekipe društva Morigenos na tem področju. Foto: Polona Kotnjek / Morigenos

Društvo Morigenos podpira akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Največjo čistilno akcijo v Sloveniji po estonskem vzoru organizira društvo Ekologi brez meja. Društvo Morigenos bo kot podpornik akcije aktivno sodelovalo pri njeni izvedbi na območju občine Piran. Namen akcije je združiti 200.000 prostovoljcev širom Slovenije ter zbrati približno 20.000 ton komunalnih odpadkov. Zavedamo se, da brez zdravega in čistega okolja ni kvalitetnega življenja, tako za ljudi kot tudi za živali.  Čeprav je najbolj pomembno, da se čimbolj izognemo temu, da se odpadki v okolju sploh pojavljajo, so lahko tovrstne čistilne akcije prav tako zelo pomembne. Vabimo vas, da tudi vi postanete del prostovoljne ekipe in se nam v soboto, 17. aprila 2010, pridružite v Piranu ali pa se prijavite v svoji občini. Ob tej priložnosti vam priporočamo ogled kratke animacije The Story Of Stuff.

V Casablanci (Maroko) je med 11. in 13. januarjem 2010 potekalo 6. srečanje znanstvenega odbora sporazuma ACCOBAMS (Sporazum o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega območja ob njem ), ki se ga je na povabilo organizatorjev udeležil tudi Tilen Genov iz društva Morigenos. Znanstveni odbor je na srečanju preučil napredek (ali pomanjkanje napredka) na posameznih področjih varstva kitov in delfinov v Sredozemlju in Črnem morju. Zelo zaskrbljujoče je dejstvo, da navadni delfini (Delphinus delphis) še vedno izginjajo iz Sredozemlja, kljub poznavanju ključnih dejavnikov ogrožanja. Odbor je pripravil več priporočil za nadaljnje raziskovanje in varstvo kitov in delfinov na območju sporazuma, od držav podpisnic (med njimi je tudi Slovenija) pa je odvisno, ali bodo tudi ukrepale.



- STAREJŠE NOVICE (klikni) -