Društvo Morigenos sodeluje v projektu z naslovom »Morski datlji? Ne, hvala!«, ki ga vodi Zavod RS za varstvo narave. V Zavodu so projekt pripravili, ker želijo izboljšati uresničevanje prepovedi nabiranja in trgovanja s temi školjkami ter tako zmanjšati negativne vplive na naravo in tudi ljudi.

Javnosti bomo predstavili negativne vplive, ki jih povzroča nabiranje pa tudi uživanje ali trgovanje z morskimi datlji. Kljub prepovedim te školjke še vedno najdemo v ponudbi slovenskih restavracij. Na drugi strani je precej gurmanov, ki se ne zavedajo niti posledic, ki jih povzroča nabiranje teh školjk naravi, niti dejstva da je njihovo uživanje nelegalno, lahko pa tudi zdravju škodljivo.

Morski datelj (Lithophaga lithophaga), poznan tudi pod hrvaškim imenom prstac, je vrsta školjke, zavarovana s številnimi predpisi. Ta školjka raste izjemno počasi. Da doseže velikost 5 cm, ko je zanimiva za prodajo, potrebuje povprečno 20-25 let. Mediteranske klapavice na primer, ki so primerne tudi za gojenje pa dosežejo primerno velikost že v dveh letih.
Po mnenju strokovnjakov morskim datljem izumrtje sicer ne grozi, zelo velik problem pa je uničevanje njihovega življenjskega okolja. Morski datlji živijo namreč v rovih, ki jih izvrtajo v kamnito morsko dno. Krivolovci jih lahko naberejo le tako, da kamnito podlago razbijejo, s tem pa uničujejo celotne življenjske združbe obalnega morja. Obnova poškodovanega morskega dna je izredno počasna, včasih celo nemogoča.
Morske datlje nabirajo za uporabo v kulinariki, ta praksa pa je razširjena v številnih državah Sredozemlja, čeprav je skoraj povsod prepovedana.

Zakonska določila ter uvrstitev morskega datlja na sezname številnih slovenskih in mednarodnih predpisov (npr. Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami – Konvencija CITES) v praksi žal ne zagotavljajo varovanja morskih datljev in njihovega življenjskega okolja. Še vedno sta povpraševanje in visoka cena na eni in neosveščenost ter premalo znanja na drugi strani tista, ki k nelegalnemu početju vzpodbujajo krivolovce in tihotapce. Medtem, ko je bilo za preprečevanje tihotapstva v preteklih letih izvedenih več uspešnih akcij, je izvajanje zakonodaje na področju gostinstva manj učinkovito. Večina morskih datljev, ki se proda v Sloveniji je po neuradnih podatkih pretihotapljenih iz Hrvaške. Školjke potujejo v predelanih prtljažnikih ali vratih avtomobilov, v plastičnih vrečah, pod pokrovom avtomobilskega motorja, na vročini, itd. Pretihotapljene školjke se izognejo veterinarskemu nadzoru, zato je večja verjetnost, da njihovo uživanje škoduje zdravju.

Nabiranje morskih datljev dolgoročno negativno vpliva na biotsko raznovrstnost Sredozemskega morja, kar je predvsem naravovarstveni problem. Vedno več pa je podatkov o tem, da so negativni vplivi teh aktivnosti precej širši in segajo tudi na druga področja - od ribištva, turizma, kulinarike, do zdravja ljudi. Zato se v projektu povezujemo z drugimi sektorji in inštitucijami, npr. ribiči, potapljači, turističnimi delavci, gostinci, carinsko upravo, ribiškimi in veterinarskimi inšpektorji, inšpektorji za naravo ter ministrstvi. V projektu med drugim zato sodelujejo Morska biološka postaja iz Pirana, Turistično združenje Portorož in društvo Morigenos. Nekatere izkušnje so posredovali sodelavci iz hrvaškega društva Zelena Istra ter morskega zavarovanega območja Miramare. Oboji so projekte s tega področja že izvajali.

Med predvidenimi aktivnostmi v projektu posvečamo veliko pozornost osveščanju javnosti o nabiranju in uničevanju narave ter problemi, ki s tem v povezavi nastajajo.

V projektu se bomo dotaknili tudi problema varnosti in zdravstvene neoporečnosti živil, ki je pri uživanju školjk še posebno pereč. Vemo, da nelegalno pridobljene školjke niso bile veterinarsko pregledane, česar pa se njihovi uživalci verjetno niti ne zavedajo.

V Zavodu RS za varstvo narave bodo pripravili tudi ponatis zgibanke in potujočo razstavo, vsi skupaj pa se bomo udeležili različnih turističnih, kulinaričnih in naravovarstvenih dogodkov.
Sodelovali bomo tudi s šolami. Nekaterim šolah so že bile posredovane pobude za izobraževanje o odgovornem delu v turizmu in gostinstvu (Srednja gostinska in turistična šola v Izoli, Fakulteta za turistične študije - Turistica v Portorožu). Med gostinci želimo vzpodbuditi naravi prijazno kulinarično prakso. To med drugim pomeni, da gostinci ne bi več prodajali ogroženih in zavarovanih vrst, temveč le gojene školjke ali tiste, katerih nabiranje ne pomeni grožnje naravi. Posamezni gostinci so že izrazili pripravljenost za sodelovanje.

Več o morskih datljih in projektu najdete tukaj:
http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=64&id_informacija=678